Vnosi v kategoriji 'pravo' ↓

Svoboda govora v Jugoslaviji

V Jugoslaviji je bila svoboda govora omejena.

Med drugimi je bilo prepovedano poveličevati šovinizem, rasizem, fašizem. Nacionalna, rasna in verska nestrpnost so bile nezaželene.

Dogodki

  • Share/Bookmark

Nevladne organizacije, civilna družba in iniciative

V državnem zboru se sprejema sprememba zakona o ohranjanju narave. Protestniki nevladnih organizacij kljub prepovedi demonstrirajo pred parlamentom, ker »civilno družbo izključujejo iz gradbenih, sodnih in upravnih postopkov.«

Predlagatelj trdi, da se pri nas vlečejo postopki zaradi parcialnih interesov zelo dolgo in je z zavlačevanjem projektov povzročena tudi gospodarska škoda.

Spomnimo se hidroelektrarn na Muri, Savi, čeprav je splošno znano, da so hidroelektrarne preizkušen vir obnovljive energije. Projekt stoji zaradi sulca in vider. Nujna cesta skozi Barje stoji zaradi redkih metuljev. Avtocestna povezava s Koroško je v fazi sodnih sporov, ker se civilna iniciativa ne strinja s predvideno traso. Gradnja drugega tira kasni tudi zaradi civilne iniciative Vilija Kovačiča.

Zanimivo je dejstvo, da predlagatelj spremembe zakona predlaga za pospešitev gradnje infrastrukturnih objektov sedaj, ko ima sam oblast. Ko pa je bil v opoziciji, je pridno koristil razne iniciative za rušenje projektov , da je prikazal vlado kot opravilno nesposobno.

Zahodna demokracija je favorizirala civilno družbo s poudarkom na človekovih pravicah kot učinkovito orožje hladne vojne. To orožje se še vedno koristi proti avtokratski Kitajski, komunistični Venezueli, terorističnem Iranu…, da se slabi totalitarni režim. Pokazalo pa se je, da ima vsaka palica dva konca. Zato bodo poskusi pod krinko izrednih razmer ta gibanja omejiti kot prispevek k graditvi bolj učinkovite države. In ta boj ne bo tako enostaven.

  • Share/Bookmark

Neobveščeni starci

Zadnjič nas je starostnike povabila občina na srečanje. Ob slavnostnem govoru gospoda župana , kulturnega programa mladih in odličnega kosila, mi je nedelja minila v moje zadovoljstvo. Ob polni mizi sem se spraševal, zakaj v družbi blaginje nekateri vendarle tolčejo dejansko revščino, skriti očem javnosti, statističnim socialcem in sojem žarometov javnosti.

Za bedo starostnikov je krivo tudi neznanje, neinformiranost, osamljenost. Niso vsi starci računalniško pismeni s pametnimi telefoni, nimajo vsi pri sebi iznajdljive »ta mlade« . Niso vsi iznajdljivi in družabni z svojim močnim omrežjem, ki znajo iz svoje bede narediti poslovno priložnost preko medijev in zbiralnih in delovnih akcij. Gre za tiste , ki se ne znajdejo in so v vseh sistemih »bog pomagaj«.

Občine imajo sezname svojih prebivalcev , njihovo starost in socialne razmere.

Pričakoval bi, da bi ob odhodu v pokoj dobil seznam aktivnosti v svoji občini namenjena tej strukturi:

Društvo upokojencev, kratek program, kontaktno osebo.

Oblike dejavnosti za starostnike ( ples, šah, keglanje, kartanje, sprehodi, literarni, likovni krožek,

knjižnica…)

Povabilo vključitve med prostovoljce z paleto razpoložljivih kapacitet in smeri.

Socialna pomoč ( Karitas, RK, občina, pomoč na domu, patronažna sestra ) z naslovi in navodili, kako do tega priti.

Za pozno jesen: Kako do oskrbovanega stanovanja, kako do postelje v domu oskrbovancev in kdaj se prijaviti, kako je z socialno oskrbo na domu v moji občini ?

Kje dobiti bergle, voziček, posteljo, ko eden izmed zakoncev obleži?

Kdaj in kako priti do dodatka za trajno oskrbo?

Informacije naj bodo pisne ( z dovolj vidnim tiskom) v obliki informatorja za starejše. Poglobljene vsebine pa naj bodo usmerjene na ciljne skupine. Osemdesetletnika bolj zanima socialna pomoč in dom oskrbovancev kot pa npr. prostovoljstvo in preživljanje prostega časa.

Odkar sem v pokoju, me je obiskala in povabila na izlet aktivistka društva upokojencev in dve apostolki Jehovovih prič.

So ljudje, ki si znajo vse »zrihtat«. Večina pa nas ne ve, kaj nam sploh pripada, kaj lahko zahtevamo, za kaj moramo prositi, kakšen je postopek.. Še pot do prostovoljstva ni tako enostavna .

  • Share/Bookmark

Kaj mi pripada?

Za mene ni ključni problem premalo pravic in ugodnosti, pač pa neinformiranost, neobveščenost tistih, ki niso iznajdljivi. Še reveži, ki pridejo v Slovenske novice niso navadni reveži, pač pa inventivni, ki znajo iz svoje revščine narediti poslovno priložnost. Množica je ostarelih ( z eno samo minimalno penzijo) , ki v jutranjih urah brska po smeteh, ki se ne zna obrniti na RK ali Karitas in ki niso vidni niti centrom za socialno varnost. Iznajdljivi siromaki si pri Karitasu ( sem videl na lastne oči) izbirajo izbrane znamke. Siromaki tipa« Bog pomagaj« pa so nevidni in so skriti v kvoti ljudi pod pragom revščine.

Doma ( še v SFRJ) smo imeli od kapi zadetega očeta. Ležal je na kavču in ko je prišla zdravnica, je opozorila, da bi zanj bilo primerno višje ležišče. In to je vse. V tistih časih so si že sposojali občani v bolnišnicah ustrezne postelje, vozičke, bergle, za kar so vedeli le razsvetljeni preko ustnega izročila.

Na Spizu sem iskal informacijo, kaj mi pripada brezplačno v zobozdravstvu. Podučili so me, da moj zobozdravnik že ve. Na pripombo, da pa tega sam ne vem, so mi odgovorili, da se vsako leto objavi cela knjiga in da tudi v primeru, da bi jo dobil v vpogled, me ne bi nič koristila, saj me poznam stroke in njenih izrazov. Pa smo končali. Le pri zobarskih uslugah se mi prijatelji čudijo, ko jim povem , koliko sem doplačal za protetiko pri koncesionarju in si mislijo: Ta je pa res budala!

Sem kronični bolnik z revmatoidnim artritisom. Ko malo pojamram, se mi znanci pohvalijo, da so dobili injekcijo, fizoterapijo , toplice, s pripombo: Saj ti pripada! Pa mi res? Kdo bi vedel? Morda varuh pacientovih pravic?

Menim,da bi bilo smiselno ustanoviti varuha pravic starostnikov, ki so najbolj ogrožena in deplasirana populacija, ki si sama ne more in ne zna pomagati. Njeni skrbniki pa jo dostikrat izkoriščajo in ustrahujejo. Ob množici drugih varuhov: človekovi, otrokovih, živalskih, spolnih, rasnih, pacientovih … pravic, si tudi starostniki zaslužijo svojega.

Kmečka logika sorodnika je, da si mora tisti, ki da nekaj nekomu več ali ceneje, na drugih »not pridit«. In jaz sem vedno tisti, pri katerem si noter pridejo.

  • Share/Bookmark

Skrb Banke Slovenije

Od kod Banki Slovenije skrb, da bi zasebne banke zaradi sla po zaslužkih plasirale preveč kreditov, ki jih komitenti ne bi zmogli več odplačevati? Bančna luknja ne bo več skrb države in davkoplačevalcev, pač pa lastnikov. To je bil eden od deklariranih razlogov, zakaj banke privatizirati. Ali pa so nam lagali! Država lahko za potrebe vzpodbud gospodarstva čez noči usposobi eno izmed preostalih neprodanih bank, da postane sistemska. Deželna banka se že vidi v tej vlogi. Njeni delničarji ( vsaj nekateri) si že gnetejo roke.

Če se je z odprodajo država res rešila odgovornosti dokapitalizacije, potem so ukrepi Banke Slovenije za omejitev kreditov opravičljivi le, če nam gre za ohlajanje pregretega gospodarstva. Za zaščito potrošnikov je dovolj, da sprejme zakon, da dolžnik ne more vreči stanovalca na cesto, dokler mu ne najde ustrezno stanovanje ( kot je bilo v komunističnem režimu) in določi vsoto, ki se jo ne sme pleniti , da lahko kreditojemalec preživi. Potem se bodo že banke znašle in si same postavile pogoje za odobritev kreditov. Saj so vendar prodane in zasebni lastnik je vedno dober gospodar.

  • Share/Bookmark

Visoke kazni in prometna varnost

Kaj je sploh visoka kazen? Meni se že 100 evrov pozna, za bogatuna je 1000 evrov drobiž.

Zgrešeno je urejati prometno varnost z drastično visokimi globami. Pomembno je, da kazen ni za povprečneža le drobiž. Mora pa biti verjetnost, da ga bodo dobili , precejšna.

Zato je bolj učinkovito razmišljati, kako povečati kontrolo in ne toliko , za koliko povišati globo. Voznik mora imeti občutek, da je nadzorovan in da bo za prekršek sankcioniran. Postavljanje stalnih in prenosljivih radarjev, koriščenje nadzornih kamer, uporaba dronov in satelitska kontrola so smeri, ki omogočajo večji nadzor brez povečanega števila policistov. Vgradnja aplikacij za nadzor vožnje je lahko izdatna olajšava pri zavarovanju vozila. Nekaj podobnega že ima ZavarovalnicaTriglav.

Hrvaški način urejanja prometne varnosti z drakonskimi ukrepi bo le odganjal motorizirane goste.

Znižanje dovoljene alkoholiziranosti na 0,0 % pa bo celo statistično povišal število nesreč pod vplivom alkohola, saj bi bil po novem pijan tudi tisti, ki ga danes zakonodajalec ne šteje med vinjene.

Vic prometne varnosti je v tem, da prekrškar ve, da je verjetnost, da ga dobilo, precejšna.

  • Share/Bookmark

Vaške straže

Ideja oborožene politične frakcije ni nova. Dostikrat se je pritihotapila skozi dejanske stiske ogroženih ljudi, ki se jim je z dolivanjem olja pomagalo k samoorganiziranju.

17. julija 1942 je bila ustanovljena v Šentjoštu prva vaška straža, ki je bila mentorirana in donirana iz Ljubljanske škofije in italijanske vojske in se je pozneje transformirala v belo gardo in domobranstvo.

Po razmejitvi po Rapalski pogodbi so italijansko mejo branili tudi pripadniki prostovoljne fašistične milic . Zaenkrat Italijani o tej ideji varovanja meje še ne razmišljajo.

Te dni berem, da v Beli krajini ustanavljajo vaške straže, ki bodo pomagale zaustaviti prihod emigrantov. Policija v tej obliki samoorganiziranosti občanov ne vidi nič nezakonitega, prej koristno pomoč . Niti Grki, niti Italijani, niti Hrvati, to so narodi, ki so neprimerno bolj izpostavljeni pritiskom beguncev, se ne poslužujejo vaških straž. Ali smo res zopet iznašli unikum?

Mislim, da ne. Gre za strankarski poskus formiranja lastne udarne sile.

Ob nastanku Slovenije smo imeli močno teritorialno obrambo, obvezno služenje vojske in močno rezervno sestavo milice (policije). Ker te strukture niso bile ustrezno politično profilirane, smo jih opustili. V tako oskubljenih strukturah smo lažje zagotovili odločilni vpliv naših kadrov. V tem pogledu je bil Janša uspešen in ima danes vojsko, policijo in deloma zdravstvo prestreljen s svojimi kadri. Vsak poskus depolitizirati posebno oborožene strukture naleti na močan odpor. To sta že skusila nova poveljnica in obrambni minister. Uravnotežili so že nacionalno televizijo, ustvarili svoje medije in postopoma disciplinirali sodno vejo oblasti.

Vendar pa je ideja o oboroženi sili stranke še vedno močna. Spomnimo se Poljšaka v devetdesetih letih , ko je njegova že pozabljena stranka( NSD in SDZ) ustanavljala trojke klenih fantov, ki bodo varovali državljane. Policija se je takrat temu poskusu uprla.

Pred nekaj leti je stranka, ki je predlagala ukinitev obveznega vojaškega roka (SDS) dala pobudo za ustanovitev narodne garde. Ideja ni bila akceptirana. Preko somišljenikov in vplivni članov je pričela ustanavljati vaške garde. Spomnimo se Mahniča in Šeška v primeru Štajerske varde. Ker je grozil z spremembo oblasti s silo in se napihoval na družbenih omrežjih, je vlada morala nekaj storiti. Šeška so priprli in sprožili preiskovalni postopek.

Begunska kriza je prava priložnost za ponovni poskus formiranja strankarskih obrambnih struktur.

Strah pred begunci, mantranje o invaziji muslimanov v Evropo, ideološki vpliv na obmejne krajane ( kjer so naši župani) so dokaj podobni ustanovitvi nekih drugih vaških straž, le da je takrat šlo za strah pred partizani, strah pred invazijo komunizma, ki bo spremenil naše katoliške vrednote ( lastnino bodo pobrali, jedli bomo vsi iz enega kotla, še žene si bomo delili) in moralno ter idejno podporo ljubljanske škofije in nekaterih desnih političnih strank.

Ne gre za desni terorizem, pač pa za politično nasilništvo nad drugače opredeljenimi ljudmi, če bo v kriznih trenutkih potrebno. Ta trda militantna frakcija, ki se skriva pred javnostjo in družbenimi omrežji, sega od struktur vojske, policije, sodstva, politike. Vlada preko dr. Damirja Črnčiča to problematiko pozna in jo tudi respektira.

Ustanovitev vaških straž je priložnost za delno legalizacijo zastavljenega političnega projekta in dejanska kritika oblasti, da sama ne zna zavarovati Slovenijo, ne s policijo in ne z vojsko. Malo nerodno bo, če bo prišlo do spopada z begunci in bo med našimi, neusposobljenimi, nepooblaščenimi , kakšna poškodba. Ali pa, da bodo za revanšo opiti fantje kakšnega begunca ali begunko vzeli v lastne roke.

Samoorganiziranje ljudstva z ustanavljanjem vaških straž, strankarskih in krajevnih milic je nezaupnica represivnim organom oblasti in pravzaprav klofuta mednarodnemu ugledu države.

  • Share/Bookmark

Sodba o 2. tiru

Sklep sodišča, da se referendum o 2. tiru razveljavi, lahko omaja ugled vse dosedanjih referendumov. Obrazložitev, da je vlada delovala pristransko, saj je propagandno in finančno podprla le svojo različico izida, postavi pod vprašaj skoraj vse dosedanje referendume.

Celo temeljno referendumsko oz. Plebiscitarno odločanje o samostojni Sloveniji je v luči sodne odločitve nezakonito. 6. decembra 1990 je bil sprejet Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS , medtem ko se je plebiscitarno odločalo že 23. decembra 1990. leta. Odločno premalo časa, da bi se lahko nasprotniki organizirali v do Jugoslavije sovražnemu okolju. Finančno, medijsko in propagandno podporo je užival le predlog vlade.

Tudi pri vstopu v EU in Nato niso nasprotniki dobili nobene vladne podpore v pripravah na referendumsko odločanje.

V luči zadnje odločitve sodišča o referendumu o 2. tiru ( oz. O vladnem zakonu o ustanovitvi gospodarske družbe za izvedbo investicije v 2. tir) so vsi dosedanji referendumi ( tudi najpomembnejši) v očeh nasprotnikov vprašljivi.

Odločitev, da bi vlada morala medijsko in finančno podpreti aktivnosti nasprotnikov, je že skoraj abotno in skregano z logiko države.

Že dalj časa opažam, da se je v politiki uveljavil trend pravnih bitk, kjer se spopadajo pismouki, ki spretno koristijo procesni pravo in vejice v preobširnih zakonih. O politični vsebini politika govori le takrat, ko je pravna bitka lahko izgubljena in je lahko ljudstvo dodaten pritisk na sodno vejo oblasti. Tipičen primer je Patria.

Ti trendi so postali orodje elit za medsebojne spopade, ki pa dolgoročno rušijo zaupanje v oblast, ustvarjajo klimo za populizem, ko lahko vsak dovolj spreten Krjavelj prepozna svojo tržno nišo in svojo poslovno priložnost . Družba postaja politično nestabilna in nepredvidljiva.

Dovolj spreten populist na oblasti bo lahko jutri brez težav ukinil nekatere pridobitve zahodne demokracije. Kaj nam bo varuh človekovih pravic ( saj ščiti barabe, begunce, jugose..), kaj nam bo informacijska pooblaščenka ( saj poštenjaki nimamo kaj skrivati), kaj nam bo toliko politični strank (politični povzpetniki minirajo projekte naše modre vlade). Nujno je potrebno reformirati sodstvo, da ne bodo na prostosti barabe, tajkuni in udbo mafija. Vpeljati je potrebno inštitut odpoklica poslanca, da lahko strankarski liderji disciplinirajo svoje ljudi.

Vojsko je potrebno okrepiti z politično primernimi prostovoljci, da jo ponovno preveje duh domoljubja.

Državo bi tako ponovno približali klenemu in poštenemu Slovencu, ki bi spoštoval pravično oblast.

Oblast pa bi postala poštena, učinkovita Primarni interes bi ji bil interes naroda .

Do fašizma in totalitarizma ni več daleč.

Rušenje ugleda oblasti vodi do samouničenja gospodarskih, političnih in drugih elit. Zadnja sodba o 2. tiru je majhen tlakovec na tej poti.

Rezultat iskanja slik za 2.tir slike

  • Share/Bookmark

Poglabljanje demokracije-nova poslovna priložnost

ZVOP-2 in GDPR odpirata nova delovna mesta

Prenovljen zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki upošteva evropsko uredbo o varstvu podatkov (GDPR) bo veljaven 25.5.2018. Varovanje osebnih podatkov se bo poglobilo in normativiziralo. Podjetja in ustanove bodo morala imeti pooblaščence, kup normativnih aktov, zagrožene bodo visoke kazni ( tudi do 100.000 eurov), ki bo odlična poslovna priložnost za odvetnike in ostale družboslovce. Ne samo, da se bo Urad informativne pooblaščenke kmalu povečal za nekaj deset zaposlenih, tudi implementacija zakona bo dajala kruh nekaj sto zaposlenim.

Tudi poglabljanje varovanja osebnih podatkov odpira nova delovna mesta. Ne samo pometanje piste v kasarnah ( prosto po dr. Mencingerju). Tisti, ki smo služili v JLA, vemo kaj je to.

Tudi informacije javnega značaja ( kar je tudi delokrog informacijske pooblaščenke) je pomemben prispevek k razvoju podjetništva. V mojem času so bile informacije o tem koliko in po kakšni ceni neka ustanova ali bolnišnica kupuje nek proizvod, zlata vredne. Se grem trgovino, izvem preko pooblaščenke, koliko plenic in po kakšni ceni kupi nek dom oskrbovancev ali bolnišnica, najdem dobavitelja preko interneta ( včasih so bili tudi dobavitelji softver vsakega nabavnika), se prijavim na razpis in če nisem izbran, izpodbijam veljavnost razpisa. Skratka, imam svojo poslovno priložnost.

  • Share/Bookmark

Strokovna odgovornost

Politična in strokovna odgovornost

Pri nas poznamo le kazensko in politično odgovornost. V velikih poslih sta obe prepleteni. Sodišča meljejo kazensko odgovornost, politika pa politično, kadar je razreševanje v funkciji diskreditacije vladajoče stranke ( vlade ) in nabiranja svojih političnih točk.

Nič pa se ne govori o strokovni odgovornosti, ki je pravzaprav izvirni greh v spirali zablod in zlorab. TEŠ 6 je tipični primer, ko so strokovne podlage naročili in plačali izvajalci projekta. Še pri strokovnih ekspertizah se govori le v smislu politične odgovornosti tudi takrat, ko so svoje ekspertize podpisali dr. Tancig, dr. Križanič, dr. Lahovnik, ne kot strokovnjaki, pač pa kot ministri ene od vladajočih opcij.

Brez zaostrene strokovne odgovornosti poslanci ne morejo dobiti verodostojnih strokovnih podlag za kvalitetno odločanje.

Podobna zgodba je pri drugem tiru, ko obe politični opciji mahata s svojimi strokovnimi mnenji. Če so nasprotja prevelika, bi državljan pričakoval tretje mnenje mednarodnih ekspertov in ne referenduma.

Podobno je v gospodarstvu. Vse večje firme so zavezane k reviziji poslovnih poročil s strani revizorske hiše. Pa se kljub temu dogajajo presenečenja kot so Vegradi, Agrokorji, STC , Istrabenzi in podobno. Še nikoli se revizorske hiše za slabo opravljeno delo ni poklicalo na odgovornost in kakšni tudi odvzelo licenco.

Nekako še razumem, da zaradi višjih interesov ne pokličemo na zagovor ( ali pa vsaj javno izpostavimo) tiste revizorske hiše , ki so ocenile baje prevelike bančne luknje , kar nas je stalo nekaj milijard denarja za dokapitalizacijo prenapihnjenih bančnih lukenj. Uglednim firmam, ki lahko vplivajo na našo bonitetno oceno, se pač ni pametno zameriti.

Vendar pa lahko v domači hiši storimo korak naprej pri ugotavljanju strokovne odgovornosti. Prav praksa je postala navada, da novi direktor odkrije skrito izgubo iz obdobja predhodnika in si zagotovi uspeh že s tem, da je izguba v njegovem mandatu manjša.

Vse, ki so zaključna letna poročila revidirali ( gre za zunanje pooblaščene firme) nihče ne vpraša, kako je to mogoče.

V takšnem stanju je zakonsko predpisana revizija brez smisla.

Rezultat iskanja slik za odgovornost slike

  • Share/Bookmark