Vnosi v kategoriji 'pravo' ↓

Za otroke gre- prešuštvo

Splošno znano je, da se mladi vse manj odločajo za poroko. Od leta 1954 ( v času nemoralnega komunizma) do leta 2914 se je v Sloveniji zmanjšalo števila porok od 14.126 na 6.571. V letu 2014 se je 58,3 % drugorojenih otrok rodilo v zunaj zakonski skupnosti. Koliko je bilo šele prvorojenih.

Mladi ne šmirglajo poroke, kaj šele cerkveno. Odločajo se za izven zakonske skupnosti.

Skupnost dveh, pa naj bo civilna ali cerkvena, je že zaradi formalno pravnih in moralnih ( cerkvena) bolj trdna.

Pa o tem vprašanju ne povzdigne glas ne politika, država in ne cerkev. Nekaj časa so v smislu privilegijev in bonitet bili prešuštniki celo nagrajevani preko socialnih transferjev, saj je mati z otrokom prikazala nižji prihodek.

Zanimivo je, da pri takšni skrbi za otroke ( »za otroke gre«) ne spregovori predsednik stranke Primc, ne kandidatka za predsednika države Angelca Likovič, ne RKC, čeprav je evidentno, da gre za prešuštvo, saj zakonska zveza ni registrirana pri božjem posredniku. In prešuštvo je opredeljeno v 10. božji zapovedi kot greh in je tudi uvrščeno med sedem poglavitnih grehov.

Osnov za žuganje s prstom je več kot dovolj, več kot pri kontracepciji in abortusih, saj temeljni dokumenti RKC ne opredeljujejo dovolj točno časa, ko se v plod naseli duša.

Ker pa nam gre bolj za aktivne člane Svete cerkve, kot pa za rešene duše, cerkev in vse njene naveze raje molčijo.

  • Share/Bookmark

Spotaknili smo Jankovića

Bliža se čas parlamentarnih volitev. Zoran Janković še modro molči, vendar pa ne zanika dovolj odločno možnost, da se ponovno vplete v državno politiko. Za etablirane leve in sredinske stranke(SD, SMC, Desus ) lahko njegova vključitev resno premeša karte.

Očitno 7 sodnih preiskav ni dovolj, da se ga ustavi.

V past prisluhov, ki so mu jo nastavili zaradi drugih kaznivih dejanj, se je ujel v zadevi farmacevtka.

Da osvežimo spomin.

Leta 2014 se je farmacevtka K.R., ki je bila zaposlena v Ljubljanskih lekarnah, ločila. Ostala je sama z dvema otrokoma. Stanovanjski problem je skušala rešiti z nakupom stanovanja, vendar je banka kredit pogojevala z zaposlitvijo za nedoločen čas.

Znano je, da ljubljanski župan Zoran Janković, sprejema tudi ljudi v stiski in marsikomu tudi pomaga. Morda zaradi dobrega srca, morda zaradi demagogije, kdo bi vedel.

In gospa K.R. je poslala svojemu županu mesič, s katerim ga je prosila za sprejem in pomoč. Iz hvaležnosti je pripomnila, da bo naredila vse. Župan ji je dal termin srečanja v mestni hiši v poznih popoldanskih urah.

Zoran Janković zanika koriščenje spolne usluge. Resnih dokazov za to ni, razen izjave farmacevtke policiji, da mu je odslužila dva krat. Je pa farmacevtka dobila službo za nedoločen čas in si očitno z bančnim kreditom rešila stanovanjsko stisko.

Ugled resnega družinskega človeka so mu zrušili, pa čeprav bo morda preiskava pokazala, da Janković ni koristil spolnih uslug, ki mu jih je ponudila v mesiču obupana farmacevtka. Morda bo preiskava pokazala, da je bila potrditev izsiljena in da se je s tem pogodila s tožilstvom, da tudi proti njej ne sproži postopka. Pri korupciji sta namreč kriva oba; tisti, ki nudi in tisti, ki vzame.

V primeru načelnosti bi morali razširiti preiskavo še na farmacevtko, na direktorja Ljubljanskih lekarn, na kadrovsko službo, ki je posredovanje župana realizirala. Prav tako bi morali sklep o zaposlitvi za nedoločen čas razveljaviti.

Pa ne bo nič od tega. Morda se bo celo tožilka Žgajnerjeva na nek način opravičila, ker je dovolila objavo nepomembnega prisluha za že sprožene druge preiskave. Veliki Klemenčič je hitro stopil v akcijo, da je pomiril vplivno srenjo, češ primer »farmacevtka« ni začetek nove prakse in novih standardov, pač pa le osamljen dogodek, ki se je zgodil skoraj po nerodnosti. Kakšne posledice ima objava za Jankovičevo družino, kakšne posledice za družino farmacevtke z dvema odraščajočima otrokoma, kako se počutijo vodilni kadri v Ljubljanskih lekarnah, ki so se pokazali kot marionete velikega Zokija. To tožilke ne zanima. Njena naloga je, da Jankoviča ustavi in ga diskreditira pred javnostjo.

Verjetno specializirana državna tožilka ni bila solist, pač pa je svoje ime dala v službo interesov tistih krogov, ki si Jankovića in njegove Pozitivne Slovenije ne želijo na volitvah.

  • Share/Bookmark

Majejo Trumpa

Meni nerazumljivo pogrevanje »ruskega vmešavanja« v ameriške predsedniške volitve, saj je znano, da se posebno Amerika aktivno vmešava v volitve drugih držav preko financiranja strank, nevladnih organizacij, raznih društev prijateljstva ali kar direktno preko svojih veleposlaništev. Ameriški veleposlanik Mussomeli pri volitvah , ko je Jankovič sestavljal vlado, ni ostal brez greha.

Še posebno pa so pri vplivanju na volilni izid aktivni mediji, ki so v »službi« zahodnih demokratičnih principov.

Zakaj torej takšen vik in krik, če so Rusi počeli delček tega, kar ZDA prakticira stalno?

Problem mi je pojasnil znanec, ki živi v ZDA.

37. predsednika ZDA Richarda Nixona so zaradi prikrivanja ( ne organiziranja) prisluškovalne afere na sedežu konkurenčne stranke tako dolgo mrcvarili, da je odstopil s predsedniške funkcije. V tistih časih je bilo prisluškovanje nemoralno, sploh pa politični ugledni stranki ( demokratom). Nastala je znana afera Watergate.

Danes je samo prisluškovanje zaradi vsesplošne prakse devalviralo. Še vedno pa demoniziranje večne tekmice hladne vojne Rusije prinaša med ljudstvom dovolj čustvenega naboja, da potenciranje vloge Rusije meče dvom na poštenost volitev, še posebno, ker poslovni stiki in drugi kontakti Trumpove družine s sodelavci namigujejo na dogovorjeno akcijo. Sklepanje nas vodi do prepričanja, da je sedaj ameriški predsednik talec Rusov, saj sam izraža javno simpatije do Putina in napoveduje zboljšanje odnosov. Trdorokci in vsi tisti, ki mu hočejo dati lekcijo, ne popuščajo. Hladilnik ameriško ruskih odnosov prestavljajo na nižjo temperaturo.

So pa Rusi dovolj demonizirani, da se na tej osnovi nabere dovolj gneva, ki bi lahko odnesel Donalda Trumpa po poti Nixona.

Gnev je skoraj tako velik, kot bi bil, če bi izvedeli , da si je papež pomagal pred konklavo s črno mašo.

Rezultat iskanja slik za donald trump slike

  • Share/Bookmark

Posebna palica za posebne Slovence

V zgodovini je bilo že marsikaj videno. Imeli smo posebne policije za posebne naloge, ko so razni prekucuhi ogrožali in napadali takratni red in mir ( ČEKA, Gestapo. OZNA… ). Danes imamo pri nas Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki je namenjen za preganjanje najhujših falotov. Imamo tudi Specializirano državno tožilstvo, z grupo najbolj usposobljenih tožilcev, ki bodo ulovljene lumpe spravili v zapore. Ker pa očitno sodišče ne sledi usposobljenosti NPU in specializiranega tožilstva, nov kandidat za generalnega državnega tožilca predlaga ustanovitev »super« sodišča, ki bi ulovljene in obtožene falote tudi ustrezno procesiralo. Minister Klemenčič je konkretnim ukrepom za povečanje učinkovitosti sodišč naklonjen.

S specializiranimi in posebnimi sodišči ima družba izkušnje. Res so učinkovita. Vprašljiv pa je njen vpliv na razvoj demokracije, človekovih pravic in enakost pred zakonom. Morda bomo že jutri imeli posebna sodišča ( po zgledu posebnega vojnega sodišča v Guantanamu) , ki bodo sodila v prvi fazi teroristom, potem beguncem in na koncu političnim nasprotnikom.

Sam pomen specialne policije še razumem, posebnega tožilstva že manj in še manj posebnih sodišč. V mislih nimam specializirana sodišča ( civilno pravo, gospodarsko, družinsko…) , pač pa posebno, ki sodi obsojencem po posebni kvalifikaciji , ki opredeli družbeno težo kaznivega dejanja.

In to razmišljanje je šlo kar tiho mimo javnosti.

Razburjamo se zaradi zakona o Sovi, ki bi naj dobila pooblastila za delo, ki ga opravljajo tako vse obveščevalne službe. Meni je pomembno, da prisluhi, ki jih pridobi brez sodnega naloga, ne štejejo kot dokaz v sodnem postopku. In kolikor vem, tako tudi ostane.

  • Share/Bookmark

Zakaj Cerarja za premiera?

Nekako se nočemo sprijazniti s parlamentarno demokracijo, kjer je predsednik vlade bolj koordinator, kot pa pravi vodja. Še vedno sanjamo o močnem , odločnem vodju, ki nas bo popeljal kot Mojzes v obljubljeno deželo.

Sam sem očitno demokrat, saj si želim preudarnega, cincavega predsednika, ki bi bil bolj koordinator kot vodja. In predvsem ne hiperaktivno in visoko produktivno vlado, ki bi proizvajala po tekočem traku nove zakone, nove novele, novelo novel, brez treznega razmisleka ali ima vlada dovolj moči in volje, da svoje produkte dejansko implementira v praksi. Tudi naglica s hitrimi postopki sprejemanja odločitev je nevarna. V javni obravnavi z dovolj časa, se pojavijo argumenti za in proti , organizira se lahko civilna iniciativa, ter kakšen umotvor tudi zruši. V takšnih primerih zakonodajalec reagira panično, saj misli, da si ne sme dovoliti, da njegov predlog pade. Zaradi močnega ega se odklanjajo tudi dobri predlogi opozicije z argumentom, da niso zrasli na naših logih. Če bi politika res verjela, da je dekla ljudstva, bi bil takšen ego popolnoma odveč.

Cerarja smo volili, ker je veljal za poštenjaka, res malo cincavega in obotavljivega, brez prave karizme. Preoblikovanje Cerarja v odločnega vodjo, potencialnega diktatorja, karizmatičnega laskača volivcem, populista, bo negacija starega Cerarja, ki smo ga nekoč s skoraj plebiscitarno podporo tudi izvolili. Izraelski in ameriški svetovalci mu ne bodo koristili. Prej švicarski, saj njihovega predsednika večina sploh ne pozna.

  • Share/Bookmark

Paralizator

Ni mi jasno, zakaj toliko besed o uporabi paralizatorja v policiji.

Kader je strorilec nevaren, oborožen z hladnim orožjem, morda celo izurjen, je uporaba strokovnih prijemov in gumijevke  premalo, da ne bi tvegali resnih poškodb policistov in uporaba strelnega orožja preveč. Še posebno je paralizator primeren za zaprte prostore, kjer lahko uporaba strelnega orožja povzroči tudi civilne žrtve, ko gre za odbite krogle.

S paralizatorjem ne dobi policija nobenih novih pooblastil, pač pa le sredstvo, ki ga lahko uporabi za svojo in našo varnost na meji med strokovnimi prijemi in uporabo strelnega orožja.

Nikoli pa mi ni bila jasna uporaba zamaskiranih specialcev, ki napadejo, poderejo žrtev, jo med  vpitjem  vklenejo v stilu ameriških trilerjev, medtem ko so kriminalist, policist, sodnik, tožilec, priče prepoznavni in največkrat tudi žrtve maščevanja.

  • Share/Bookmark

Arbitražen sporazum, pa kaj?

Prosto po zunanjem ministru Karlu Erjavcu pričakujemo nekje v zgodnjem poletnem času sodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati so izkoristili našo nerodnost in odstopili od arbitraže. Torej sodbe arbitražnega sodišča ne bodo priznali.

Slovenija bo razsodbo arbitražnega sodišča spoštovala, vendar kako? Na načelni ravni ali jo bo tudi uresničevala?

Pri izročanju v hrvaške roke tistega dela ozemlja, ki je bil predmet arbitraže in bo po razsodbi pripadal Hrvaški, ne bo težav. Problem pa bo nastal, ko naši ne bodo mogli uveljaviti nadzor nad tistem delu ozemlja ali morja, ki bo pripadal Sloveniji. Preveč je vloženih emocij in političnega kapitala, da bi Hrvaška lahko stala križem rok pri obrambi »njihovega dela Ljepe naše«.

Od EU ni pričakovati resnih pritiskov na Hrvaško, da ta uresniči razsodbo arbitra. Amerika se otresa vloge svetovnega žandarja in se vse bolj zapira v izolacionalizem. Nato postaja anahroizem hladne vojne in je vse manj pomemben za ZDA. Resen spor med dvema članicama Nata ni nujno, da bo pritegnil ZDA, saj lahko ta mirno preda vroči kostanj EU, češ, to je prvenstveno vaš problem.

Se še spominjam okrogle mize na TV po incidentih v Piranskem zalivu, ko nas je takratni minister Dimitrij Rupel tolažil: Problem piranskega zaliva ni več naš problem. Sedaj je to problem EU- Hrvaška, saj smo mi že v EU. In pri tem se je bebavo smehljal. Na naslednjem soočanju je njegova uslužbenka to njegovo bebavo pogruntavščino ponavljala v nedogled.

Ne glede na nesposobnost implementacije bo arbitražni sporazum vseeno pomemben dokument v nadalnih poskusih reševanja obmejnega vprašanja.

O tem pišem predvsem zato, da naši vrli pravičniki ne bodo razsodbe uresničili tako, da na vrat na nos izročimo Hrvaški, kar je njihovega , pri tem pa ne pridemo do svojega. Takrat bi bila Slovenija res osmojenka.

Rezultat iskanja slik za spor hrvaška slovenija slike

  • Share/Bookmark

BMZ se že čuti

Ni še dolgo tega, ko je Minister za pravosodje mag, Goran Klemečič zaposlil v vladi bivšega sodnika za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča ( skratka BMZ), svojega profesorja, mentorja in prijatelja.

Sadovi modre poteze se že kažejo. Hrvaško bomo tožili na evropskemu sodišču za človekove pravice, saj je nespoštovanje dogovorov med Slovenijo in Hrvaško o problemu varčevalcev Ljubljanske Banke, že pripeljalo do sodb, da naša modra poteza ( Drnovšek, Arhar, Mejak…) o ustanovitvijo Nove Ljubljanske Banke, na katero smo prenesli aktivo in na stari pustili pasivo, le ni bila tako modra in da mora država ( posredno davkoplačevalci) izplačati hrvaškim varčevalcem hranilne vloge bivše LB z pripadajočimi obrestmi.

Upam, da sta modra pravnika temeljito pretresla problematiko in ocenila realnost dobiti tožbo. Da bi ne šlo le za pridobivanje časa, ki bi se na koncu pokazal kot še ena blamaža.

Rezultat iskanja slik za Boštjan M. Zupančič slike

  • Share/Bookmark

Dodatno pokojninsko varčevanje

Zakaj ne morem plačevati dodatnega pokojninskega zavarovanja pri pokojninski blagajni ( PIZ) za večjo pokojnino in ne le pri zavarovalnicah in podobnih asociacijah ( Grawe, Triglav, Adriatik, Modra zavarovalnica,Prva pokojninska družba gospe Krajnc , Obrtniški sklad  podobno?

  • Share/Bookmark

Veliko pravnikov – kilavi zakoni

Nekaj primerov:

Zakon o denacionalizaciji ni popravljal le nekatere krivice, pač pa je kar po dolgem in počez razdelil državno in družbeno lastnino. Pridobila je veliko Rimskokatoliška cerkev , razlaščeno plemstvo, ki je z sodnimi procesi dokazalo, da so bili žrtve komunističnega sistema in še mnogih tistih, ki so zemljo prodali ali podjetja podarili državi za ustrezno ceno ( tudi privilegiji, kot so službe, štipendije, ohranitev direktorskega položaja in podobno). Materialno in moralno zadoščenje so dosegli dediči, ki niso imeli z ustvarjanjem premoženja nič. Le žlahta se je skregala.

Cel projekt je državo po moji oceni stal vsaj 8 milijard evrov. Pa še postopki niso končani zaradi pravdanj in vse odškodnine še ne izplačane. Tako radodarna je bila v Evropi le Slovenija. Tudi v teh stroških je nekaj tistih silnih milijard državnega dolga.

Poprava krivic žrtvam vojne in komunističnega terorja nas je do sedaj stala precejšne zneske. Ker gre za izgnance, žrtve povojnih procesov, žrtev partizanskega terorja, izseljence, ukradene , ocenjujem, da se izplačana vsota ne bo končala pri milijardi evrov, saj uveljavljajo odškodnino tudi ezuli. Do sedaj nas je tožilo preko tisoč izseljenih Italijanov od skupne kvote preko 30.000.

Seveda se bodo v vrsto postavili tudi ( pod pritiski komunizma) izseljeni Nemci in Madžari oziroma njihovi dediči.

Zgodba izbrisanih se še tudi ni končala in zapitek osamosvojiteljev še ni poplačan. Med nami rečeno, v Baltskih državah, v Poljski, v Rusiji, na Hrvaškem so tam živeči nezaželeni narodi ( Rusi, Srbi) pod hujšimi pritiski , pa nobena tožba ne konča uspešno na sodišču za človekove pravice EU. Iz tega naslova lahko pričakujemo zapitek do 1 milijarde evrov.

Modro in premišljeno ravnanje bančnih in pravnih strokovnjakov nas bo v primeru ustanovitve NLB s ciljem odklopa bančnih podružnic po Jugoslaviji stala slabo milijardo. Nekaj tožb smo že izgubili in ni daleč čas, ko nam bodo izstavili zapitek naših modrecev.

Najmodernejši Zakon o varstvu okolja, ki so ga oblikovali zanesenjaki Zeleni Slovenije pod patronatom LDS je povzročil visoke stroške izgradnje avtocest, blokado izgradnje 2. tira, blokado elektrarn na veter, grožnjo visokih stroškov degradiranih zemljišč zaradi industrializacije preteklega stoletja , blokado protipoplavne celovite ureditve vodotokov z razlivalniki, Ureditev vodotokov in poplavno varnost je predal zasebnim podjetjem.

Zakon o narodni obrambi, ki je ukinil naborniški sistem, je bil za potrebe Nato pakta dopadljiv in tudi množici mladih je ustrezal. Ob prvi malo večji krizi ( begunci) pa ugotavljamo, da obstoječ obrambni sistem ne zadošča, pa smo še daleč do vojne ali vsaj resnih konfliktov z sosedi. Zapitek za to inovacijo še pride, še posebno v času razpadanja EU in krepitve domoljubnih sil v posameznih državah. Mimogrede, Avstrija in Švica sta ta umotvor zavrnila in tudi Hrvaška že potiho razmišlja, kako usposobiti narod v vojaškem znanju.

Zakaj to pišem?

Ker želim, da se sprejemajo premišljeni zakoni, kjer se predvidijo tudi posledice ter realno ovrednotijo, če jih lahko sploh vpeljemo v prakso. Zakon, ki ga ni mogoče dosledno uveljaviti v praksi, je slab in je bolje, da ga ni. Zato se moramo izogibati sprejemati zakone po skrajšanih postopkih in poskrbeti, da se že v pripravi predstavi osnutek širši javnosti in njeni kritični presoji. Res se v pripravi organizirajo razne interesne skupine, razne iniciative, razni lobisti, ki preko medijev naredijo vik in krik. Vendar vlada naj dela premišljeno in ne upošteva predloge po glasnosti, pač pa po pameti,

In ne nazadnje, uspešnost vlade se naj ne meri po številu sprejetih zakonov, novel in dopolnil , odlokov, odredb in pravilnikov.

  • Share/Bookmark