Vnosi v kategoriji 'pravo' ↓

BMZ se že čuti

Ni še dolgo tega, ko je Minister za pravosodje mag, Goran Klemečič zaposlil v vladi bivšega sodnika za človekove pravice dr. Boštjana M. Zupančiča ( skratka BMZ), svojega profesorja, mentorja in prijatelja.

Sadovi modre poteze se že kažejo. Hrvaško bomo tožili na evropskemu sodišču za človekove pravice, saj je nespoštovanje dogovorov med Slovenijo in Hrvaško o problemu varčevalcev Ljubljanske Banke, že pripeljalo do sodb, da naša modra poteza ( Drnovšek, Arhar, Mejak…) o ustanovitvijo Nove Ljubljanske Banke, na katero smo prenesli aktivo in na stari pustili pasivo, le ni bila tako modra in da mora država ( posredno davkoplačevalci) izplačati hrvaškim varčevalcem hranilne vloge bivše LB z pripadajočimi obrestmi.

Upam, da sta modra pravnika temeljito pretresla problematiko in ocenila realnost dobiti tožbo. Da bi ne šlo le za pridobivanje časa, ki bi se na koncu pokazal kot še ena blamaža.

Rezultat iskanja slik za Boštjan M. Zupančič slike

  • Share/Bookmark

Dodatno pokojninsko varčevanje

Zakaj ne morem plačevati dodatnega pokojninskega zavarovanja pri pokojninski blagajni ( PIZ) za večjo pokojnino in ne le pri zavarovalnicah in podobnih asociacijah ( Grawe, Triglav, Adriatik, Modra zavarovalnica,Prva pokojninska družba gospe Krajnc , Obrtniški sklad  podobno?

  • Share/Bookmark

Veliko pravnikov – kilavi zakoni

Nekaj primerov:

Zakon o denacionalizaciji ni popravljal le nekatere krivice, pač pa je kar po dolgem in počez razdelil državno in družbeno lastnino. Pridobila je veliko Rimskokatoliška cerkev , razlaščeno plemstvo, ki je z sodnimi procesi dokazalo, da so bili žrtve komunističnega sistema in še mnogih tistih, ki so zemljo prodali ali podjetja podarili državi za ustrezno ceno ( tudi privilegiji, kot so službe, štipendije, ohranitev direktorskega položaja in podobno). Materialno in moralno zadoščenje so dosegli dediči, ki niso imeli z ustvarjanjem premoženja nič. Le žlahta se je skregala.

Cel projekt je državo po moji oceni stal vsaj 8 milijard evrov. Pa še postopki niso končani zaradi pravdanj in vse odškodnine še ne izplačane. Tako radodarna je bila v Evropi le Slovenija. Tudi v teh stroških je nekaj tistih silnih milijard državnega dolga.

Poprava krivic žrtvam vojne in komunističnega terorja nas je do sedaj stala precejšne zneske. Ker gre za izgnance, žrtve povojnih procesov, žrtev partizanskega terorja, izseljence, ukradene , ocenjujem, da se izplačana vsota ne bo končala pri milijardi evrov, saj uveljavljajo odškodnino tudi ezuli. Do sedaj nas je tožilo preko tisoč izseljenih Italijanov od skupne kvote preko 30.000.

Seveda se bodo v vrsto postavili tudi ( pod pritiski komunizma) izseljeni Nemci in Madžari oziroma njihovi dediči.

Zgodba izbrisanih se še tudi ni končala in zapitek osamosvojiteljev še ni poplačan. Med nami rečeno, v Baltskih državah, v Poljski, v Rusiji, na Hrvaškem so tam živeči nezaželeni narodi ( Rusi, Srbi) pod hujšimi pritiski , pa nobena tožba ne konča uspešno na sodišču za človekove pravice EU. Iz tega naslova lahko pričakujemo zapitek do 1 milijarde evrov.

Modro in premišljeno ravnanje bančnih in pravnih strokovnjakov nas bo v primeru ustanovitve NLB s ciljem odklopa bančnih podružnic po Jugoslaviji stala slabo milijardo. Nekaj tožb smo že izgubili in ni daleč čas, ko nam bodo izstavili zapitek naših modrecev.

Najmodernejši Zakon o varstvu okolja, ki so ga oblikovali zanesenjaki Zeleni Slovenije pod patronatom LDS je povzročil visoke stroške izgradnje avtocest, blokado izgradnje 2. tira, blokado elektrarn na veter, grožnjo visokih stroškov degradiranih zemljišč zaradi industrializacije preteklega stoletja , blokado protipoplavne celovite ureditve vodotokov z razlivalniki, Ureditev vodotokov in poplavno varnost je predal zasebnim podjetjem.

Zakon o narodni obrambi, ki je ukinil naborniški sistem, je bil za potrebe Nato pakta dopadljiv in tudi množici mladih je ustrezal. Ob prvi malo večji krizi ( begunci) pa ugotavljamo, da obstoječ obrambni sistem ne zadošča, pa smo še daleč do vojne ali vsaj resnih konfliktov z sosedi. Zapitek za to inovacijo še pride, še posebno v času razpadanja EU in krepitve domoljubnih sil v posameznih državah. Mimogrede, Avstrija in Švica sta ta umotvor zavrnila in tudi Hrvaška že potiho razmišlja, kako usposobiti narod v vojaškem znanju.

Zakaj to pišem?

Ker želim, da se sprejemajo premišljeni zakoni, kjer se predvidijo tudi posledice ter realno ovrednotijo, če jih lahko sploh vpeljemo v prakso. Zakon, ki ga ni mogoče dosledno uveljaviti v praksi, je slab in je bolje, da ga ni. Zato se moramo izogibati sprejemati zakone po skrajšanih postopkih in poskrbeti, da se že v pripravi predstavi osnutek širši javnosti in njeni kritični presoji. Res se v pripravi organizirajo razne interesne skupine, razne iniciative, razni lobisti, ki preko medijev naredijo vik in krik. Vendar vlada naj dela premišljeno in ne upošteva predloge po glasnosti, pač pa po pameti,

In ne nazadnje, uspešnost vlade se naj ne meri po številu sprejetih zakonov, novel in dopolnil , odlokov, odredb in pravilnikov.

  • Share/Bookmark

transparentnost sodišč-glorija strankokraciji

Beremo: Ustavno sodišče je sprejelo sklep , za katerega so glasovali sodniki A, B, C , medtem ko sta sodnika Č in D bila proti. Sodnik Č je podal tudi ločeno mnenje.

Nekaj podobnega želimo tudi pri Vrhovnem sodišču.

Zakaj tako transparentni način dela ni dober?

Za državljane je pomemben sklep sodišča in ne mnenje posameznih sodnikov. Mnenje posameznih sodnikov je pomembno predvsem za nadzor posameznega sodnika s strani predlagateljev. Na ta način si strankokracija zagotavlja, da se sodnik ne odloča po svoji vesti ali strokovnosti, pač pa po pričakovanju njegove politične opcije. Je v bistvu neke vrste delegat.

Si zamislite škandal, ko se bi npr. ustavni sodnik Petrič v primeru Patrie ali referenduma o družinskem zakoniku odločal drugače, kot je pričakovala njegova publika.

Če že mora biti poseben program TV, ki bi prenašal delo parlamenta, pa bi vsaj seje vlade in odborov morale biti manj izpostavljene javnosti ( še bolje nadzoru strank), saj je doseganje koncensa oteženo, ko vsak poslanec želi ugajati svojim volivcem, še posebno strankarski birokraciji, ki spremlja njegovo obnašanje in skrbi za njegov nadzor.

Za državo je pomembno, kakšen sklep je sprejela vlada in manj, kako je kdo glasoval.

Pomembno pa je, kako vključiti ljudstvo v kreiranje in snovanje strategije države, priprava zakonov iz vidika vsebine, smernic in podobno.

Tu pa vsaka vladajoča opcija misli, da je kreiranje izključno njena domena. Še predlogov opozicije, tudi ko so ti konstruktivni, ne upošteva, kaj šele predlogov državljanov. Razen takrat, ko gre za peščico dovolj glasnih histerikov civilne iniciative in ne zadevajo v interes vplivnih ali dobro organiziranih skupin, ki bi se takšnim predlogom postavili pokonci.

  • Share/Bookmark

KPK-etično sodišče ali inkvizicija?

Včasih sem mislil, da je korupcija podkupovanje, danes pa po standardih, ki jih je uveljavil veliki šef mag, Goran Klemenčič , pravzaprav vse. Z imenovanjem komisije KPK sem pričakoval, da bo vodila evidenco o premoženju politikov in iskala sume podkupovanja ter predlagala sistemske in zakonske rešitve, da bi se korupcija, ki je v Sloveniji tudi znajdenost, domačnost, VIP ( veze in poznanstva), omejila. Danes je korupcija že to, da nekdo sinu zrihta službo, posel, dobi ugodnejši kredit kot sosed, si izplača boljšo plačo, slepari, krade… V starih časih so se s tatovi in sleparji ukvarjali policisti. Podkupovanje je bilo kaznivo dejanje. Neustrezno izplačevanje raznih dodatkov, nadur, pogodbenih del pa je bilo delo za nadzorne svete, revizije, računskega sodišča in v primeru kaznivega dejanja tudi sodišča. Ker smo zaradi ambicij Klemenčiča vse ovrednotili kot korupcijo, ni čudno, da smo po prepričanju anketirancev, na katerih temelji top lista koruptivnih držav, na samem vrhu. Namesto na policijo se ljudje obračajo na KPK. In ta KPK izdaja ocene , ki povečuje videz in smrad slovenske greznice in diskreditira posameznike tudi za potrebe političnega obračunavanja. Predlaganje za kandidaturo samega sebe je že koruptivno ( primer Bratuškove). Včasih smo mislili, de je to le nedostojno.

Ni potrebno ukiniti KPK, pač pa le usmeriti v obseg, ki je bil predviden z samo ustanovitvijo. Danes je to služba z več deset zaposlenimi in temu primernimi stroški.

V javnem sektorju si ne želim ambicioznih in kreativnih vodji. Iz male nepomembne službe naredijo aparat, širijo pristojnosti, zaposlenost in pomembnost. Tako smo iz Urada informacijskega pooblaščenca, iz Varuha človekovih pravic in iz KPK naredili mogočne službe, ki skupaj zaposlujejo več kot sto uradnikov. Močni vodji uveljavljajo svoj ego in si pripravljajo teren za skok v politiko.

PS: Če bo Klemenčič odstopil kot minister za pravosodje, se bliža konec Cerarjevi vladi. Sam pravočasno izstopi iz drvečega vlaka, da ohrani načelen in pošten videz za ponovna vračanja. Ko je v Pahorjevi vladi zapustil svojo študentsko kolegico Katarino Kresal, je bil padec Pahorjeve vlade že na vidiku. Pametni, bistri vizionarji to stanje pravočasno opazijo in ustrezno reagirajo.

  • Share/Bookmark

Prestopanje poslancev

Posebno na levici je pojav preseljevanja poslancev iz stranke v stranko ali pa med neodvisne,  močno prisotno. Ko stranka izgublja moč, ko njihova pričakovanja niso uresničena ali pa pri konkurenčni stranki iztržijo več, se jadrno preselijo. Pravi kruhoborci!

Predlagam, da se zakonsko uredi, da prestop v drugo stranko med mandatom ni mogoč. Pošteno je, da se v primeru nestrinjanja s politiko svoje domicilne stranke poslanec ne strinja in odstopi. Zamenja ga kandidat za poslanca iz čakalne liste.

Gre za dejstvo, da je bil poslanec izvoljen na strankarski listi, stranka ga je kandidirala in vlagala v volilno promocijo. Torej ni neodvisen, saj Janeza Novaka nismo volili izključno zato, ker je fejst fant, pač pa predvsem zato, ker je na listi stranke, ki uživa naše simpatije.

Prav je, da se poslanec lahko odloča tudi po lastni vesti in ne le po strankarski direktivi. Morda je tudi prav, da ga ščiti poslanska imuniteta in da ga stranka zaradi neposlušnosti ne more kar odpoklicati. V primeru resne kršitve zakonov ali etičnega kodeksa , ga tako in tako lahko zamenja državni zbor.

Beganju poslancev zaradi lastnih računov, zaradi pritiskov neformalnih klik na določeno stranko in posredno sesuvanje vlade, čemur smo ravnokar priča, je treba narediti konec.

  • Share/Bookmark

Maščevanje ali odpuščanje?

Zadnjič smo se v krogu znancev pogovarjali in pogovor je nanesel na maščevanje.

Kar zeval sem od začudenja, ko so mi veliki humanisti razlagali, kako je maščevanje sladko in kako se prenaša še na otroke. To dejanje razumejo kot pravičnost, kot svetopisemsko resnico, da se dobro z dobrim plača in hudo z hudim kaznuje. Samo maščevanje nima veze z dobrim in zlom, pač pa le s pravičnostjo, ki je pomembna za kohezivnost družbe in kolektiva. Maščevanje se je svetopisemsko prenašalo tudi na otroke, saj je po Mojzesu bil preklet tudi naslednji rod ( do treh rodov).

Ko sem pobrskal po spominu, sem ugotovil, da pravzaprav v jeseni življenja nimam več sovražnikov, ki bi se jim moral maščevati. Seveda sem bil v mladosti jezen na nekoga, ki mi je izpeljal punco, na nekoga, ki me je »zajebal« pri šefu, na nekoga, ki mi je ukradel idejo, na nekoga, ki mi je zasedel parkirni prostor. Vendar je misel na maščevanje ( da mu dam poper na rep) popolnoma odveč, saj ni več enakih okoliščin, da bi lahko škodoval. Domneval sem, da ljudje niso dobri, niti hudobni, če ne pride do konflikta interesov. Uživanje v delanju zla pa je domena psihopatov.

Družbena praksa žal potrjuje zagovornikom sladkosti maščevanja. Pravzaprav je tisti del kaznovalne politike, ki govori o zadoščenju žrtve, tudi vidik maščevanja. Sam sem to razumel tako, da z zadoščenjem žrtvam in njenim svojcem v plemenskih, rodovnih in klanovskih družbah odvzema naboj za vojno med njimi in iskanjem pravice na osebni ravni. Niccolo Maciavelli je leta 1513 v priročniku Vladar opisal, kako je potrebno nasprotnike in njihove potencialne naslednike iztrebiti, kar so s pridom uporabili boljševiki, ko so odstranili carja Romanova. Podobno so naredili tudi v francoski revoluciji meščani Pariza.

»Gorje premaganim!« je reklo, ki ga poznamo že iz rimskih časov. Tudi po drugi svetovni vojni so ga izvedli osvoboditelji . Še posebno vestno nad tistim delom prebivalstva, ki jim bi lahko bil v napoto pri njihovem pohodu na oblast in pisanju nove zgodovine. Komunizma ni več, spravne maše so opravljene, obeležja tudi, celo odškodnine so bile nakazane, pa sovraštvo in želja po maščevanju še vedno tli. Imam nekaj sorodnikov, kateri starši so bili žrtve medvojnih in povojnih pobojev, ki bi pomiritev našli le v tem, da zgradimo novo Teharje , kjer bi ta rdeči prejeli zasluženo plačilo in njihovi otroci doživljali stigmatizacijo.

Po drugi strani pa se permejdušajo borci : Saj vidiš. Še več bi jih morali pobiti.

Krog maščevanja ni nikoli zaključen. V času razpadanja Jugoslavije sem bral nekega nemškega avtorja, ki je govoril o tem, da morajo preteči vsaj tri generacije, da sovraštvo ugasne. Dokazoval je z ameriško državljansko vojno, z versko vojno v Nemčiji, med rojalisti in republikanci v Angliji in še bi se našlo. Zgodovinske travme med Nemčijo in Francijo in seveda med narodi na Balkanu so po njegovem še vedno žive, le olja je potrebno priliti na žerjavico in malo popihati.

V Jezusovem evangeliju je veliko receptov tudi za današnje dni. Tista o odpuščanju tudi sovražnikom je že ena izmed njih.

  • Share/Bookmark

Svinjske glave na gradbišču džamije

Berem: Delavci na gradbišču džamije so našli svinjske glave in v kozarcih kri, kar razumejo muslimani kot žalitev.

Seveda je to provokacija, ki želi radikalizirati tudi zmerne muslimane. Komu to odgovarja?

Radikalnemu islamu , ki se zaradi gorečega verskega prepričanja ne bi dotikal svinjskih glav in našim domoljubom, ki v zaostrenih razmerah pričakujejo svojo zgodovinsko šanso.

Zaradi zapletenega časa in krhkega ravnotežja je prioritetna naloga organov pregona , da skrunitelje gradbišča najdejo in jih pripeljejo pred roko pravice.

Dogodek ni le ekološki in higienski problem , pač pa je štos v spodbujanju verske in mednacionalne nestrpnosti, ki lahko v zaostrenih razmerah sproži resne varnostne probleme.

  • Share/Bookmark

Črna magija in elektronika

Čarovnik Janez je bil znan mag. Po naročilu je priklical težave na sovražnika, poskrbeti, da je konkurentu promet upadel in dolžniku nakopal prekletstvo, dokler ni npr. svoj dolg poplačal. Delal je predvsem za naročnike, ki so želeli nekoga kaznovati, se mu maščevati. Brez nasilja, brez groženj, brez razbijanja avta in lomljenja kosti. Celo brez verbalnega nasilja.

In kar je najpomembnejše, brez dokazov.

Brdavs, uspešen poslovnež, se je zameril Kosobrinu do te mere, da je ta najel čarovnika Janeza. Dosedanje uspešno in mirno življenje se je spremenilo.

Utrujen Brdavs se je po zaključku dela usedel v svoj avto in ga hotel zagnati. Avto se ni odzval. Poskušal je in poskušal. Zastonj. Ko so ga odvlekli na servis, so ugotovili, da je bilo potrebno le resetirati računalnik in program naložiti na novo. » No, to se zgodi redko, » so ga potolažili. In to se je zgodilo še kar nekajkrat. Celo na varovanem parkirnem prostoru se je zgodba ponovila.

Kaj je storil čarovnik Janez. Na spletu je kupil elektromagnetni pulzer, se približal avtu in na mestu, kjer je običajno avtomobilski računalnik, pulzer aktiviral. Močan udar elektromagnetnega sevanja je »zmešal računalnik« In kot vam je znano, sodobni avto je brez računalnika kot avto brez bencina. Za vsak slučaj se je na varovanem parkirnem prostoru Janez celo posvetil proti TV kameri, da jo je zaslepil za čas, ko se je sukal okoli Brdavsovega vozila. Preko spleta prodajani elektromagnetni pulzerji ( EMP) so prenosni, na alkalne baterije in stanejo od 100 evrov navzgor. To sicer ni orožje iz filma Vojne zvezd, saj je domet zelo omejen ( na neposredno bližino), saj baterije ne zagotavljajo dovolj električne moči. Je pa za Janezovo magijo čisto dovolj.

Nekaj linkov o EMP ( elektromagnetni pulzer):

http://www.amazon.com/Hi-Tech-New-2015-Device/dp/B00SINWRQQ

http://www.aliexpress.com/price/emp-generator_price.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&gclid=CMunjMTF_MkCFWnmwgodlbwBXQ

http://www.aliexpress.com/premium/emp-generator.html?

Seveda pa se pritiski na Brdavsa s tem niso končali. Čarovnik Janez je vedel, da so neslišni zvočni valovi nizkih frekvenc odlično orožje. Iz strokovne literature je znano, da so valovi frekvence 16 Hz ( 16 nihajev v sekundi) za človeka nevarni. Jakost do 120 dB povzroča slabost, pri 130 dB poškodbe notranjih organov in nad 130 dB zastoj srca in smrt. Zvok zelo nizkih frekvenc nastaja pri potresih, pri obratovanju zelo težke mehanizacije. Tudi krokodili ga sproščajo. Pri človeku povzroča tesnobo, strah, neugodje. In kar je za čarovnika pomembno. Naprave za merjenje hrupa ga ne zaznavajo, saj so vsi aparati nastavljeni na področje od 30-5000 Hz, torej na hrup, ki ga slišimo. Generator hrupa , ki ga ne slišimo, pač pa občutimo, si je izdelal sam, saj jo na spletu ni našel. Kupil je nastavljivi frekvenčni pretvornik električnega toka in ga zvezal preko zvočnika in ojačevalca v napravo za emitiranje zvočnih valov. S potovalko z odprtino za trobljo zvočnika 8 ali megafona) je posedal pred lokalom in jo usmerjal proti obiskovalcem.

Prebral je tudi, da z ustrezno frekvenco lahko predmet, ki ima lastno nihanje, spravimo v resonanco, da se prične majati ali celo zruši. Že pred leti so to metodo preskušali v francoski vojski. Čarovnik Janez se še dobro spominja obširnega članka v Naši obrambi.

Prebral je tudi, da je potrebno prilagoditi frekvenco zvoka dimenzijam predmeta, ki ga mislimo zrušiti. Z avtom se je pripeljal v bližino Bedančeve hiše in usmeril snop izbranega zvoka v objekt. Kot bi bil majhen potres, je zadrhtela hiša in v njej vsi stanovalci. Do daljše resonance ni prišlo, saj ima hiša nešteto konstrukcijskih rešitev, ki nevtralizirajo in dušijo nihanja.

Za argumentiranje te teze je navedenih nekaj linkov:

Zanimivo je diplomsko delo Tanje Stojko Psihotronsko orožje-mit ali realnost, Univerza v Ljubljani 2010. v tem delu so v slovenščini povzeti poskusi iz tega področja in našteta je tudi literatura za poglobljeno brskanje.

https://www.youtube.com/watch?v=rHM26ODThnU
https://www.youtube.com/watch?v=oXGmgza-UBQ

https://en.wikipedia.org/wiki/Hypersonic_effect

https://en.wikipedia.org/wiki/Sonic_weapon

https://www.youtube.com/watch?v=QSMyY3_dmrM

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/stojko-tanja.pdf

Če tudi nekdo prijavi, da ga je čarovnik Janez začaral in mu s črno magijo nakopal težave, kdo bi mu v obdobju pozitivizma verjel?

In zakaj ta članek, Stric Marč? Da daješ ideje fakinom?

Ne, le zato, da so ljudje pripravljeni na banalno resnico, ki se lahko skriva za »transcedentno duhovno močjo« nekega »guruja« In da se zakonodajalec pripravi tudi na sodobne prijeme ustrahovanja ljudi, dokler pojav ni razširjen in splošen.

  • Share/Bookmark

Janša ima prav

Ob vstopu beguncev se je postavilo  poleg ekonomskih tudi nekaj varnostnih in kulturnih vprašanj.

Seveda razburkano javnost skušajo politične stranke vključiti v svoj politični boj; vendar tako pač je s to demokracijo. Tudi opoziciji, pa naj bo še tako marginalna, je potrebno prisluhniti in se do njenega predloga opredeliti z argumenti in ne v stilu: Že spet poceni politična demagogija, ker ni prišel predlog iz našega zelnika.

O zavarovanju meje z bodočo žico nisem prikimaval SDS, saj bi v tistem trenutku evropska javnost razumela ukrepe kot strahove neke še ne tako oddaljene preteklosti, podobno kot ob madžarski ograji in makedonskem zadrževanju beguncev na svojih mejah. Ljudje pač reagirajo predvsem čustveno in to stalnico  se drži tudi politika. Danes , dober mesec pozneje, se ob ograjo spotikajo le še jeleni, lovci in srnjad.

Pred nekaj dnevi se je SDS oglasila zopet z novim predlogom, da bi v Sloveniji prepovedali uporabo burke ( zakrivanje obraza) v javnosti.

V Turčiji je Mustafa Kemal  z zakonom o pokrivalih že leta 1025 prepovedal feredžo, ki je milejša pblika zakrivanja obraza kot burka. Tudi v Jugoslaviji je bilo prepovedano zakrivanje obraza ( tako v gnili kot tudi v rdeči). Naši avtohtoni ( jugoslovanski) muslimani  ne uporabljajo burke . Ta najbolj viden akt demonstracije ortodoksnega šeriatskega prava  je pravzaprav od drugod in je namenjen predvsem provokaciji naše kulture in običajev.

Ne gre le za osebne svoboščine in zahtevano tolerantnost večine do provokatorjev, pač pa za trezen premislek o meji, kje in do kod bomo branili svoboščine posameznika pred večino. Danes lahko predlagan zakon sprejmemo brez histerije, saj pravzaprav le nadaljujemo zakonsko ureditev iz obeh Jugoslaviji in ne zakon po hitrem postopku v času izrednih razmer.

Priporočam , da zaskrbljeni levičarji preberete članek Slavoja Žižka v Mladini, ko govori o beguncih in o evropski kulturi.

Danes sem na TV ( Svet na kanalu A) poslušal dekle v lepi slovenščini, zavito v burko. Povedala je, da ne gre nikamor in da bo tu nosila burko v duhu in črki njenega verskega prepričanja. Navsezadnje živi v Sloveniji in mora upoštevati našo zakonodajo (pa četudi jo ne spoštuje). Žižek kritizira tiste , ki imajo za uveljavitev muslimanskih običajev, tradicije in dogem razumevanje tudi takrat, ko gre za očitno kršitev evropskega pravnega reda ( prisila otrok v poroko, fizično kaznovanje,otrok in žene…)

Prilagajanje priseljencev in vključevanje v evropsko družbo bo potrebno reguliirati tudi zakonsko. Predlog SDS o burkah je že en korak v to smer.

  • Share/Bookmark