Vnosi v kategoriji 'Razmišljanja' ↓

Ukrajina drugič

Ukrajinske trditve, da imajo Rusi le še za tri dni streliva, da jim zmanjkuje vojakov, da je morala na psu, da ubijajo svoje generale in podobne , pri čemer jim asistirajo predvsem »strateški vojni inštituti iz Anglije, so milo rečeno smešne. Celo mala Jugoslavija je imela dovolj streliva za nekaj let državljanske vojne. Kljub »katastrofalnem« stanju v ruski vojski zahteva Zelenski še dodatnih1000 težkih topov, več sto tankov, drone, avione, rakete dolgega dosega… Ni logike!

Nedolžni civilisti, ko starci streljajo na sovražne vojake, žene mečejo molotovke na tanke in otroci zbirajo obveščevalne podatke z vodenjem dronov, ko vaščani pogostijo okupatorske vojake z zastrupljeno pogačo, le niso čisto nedolžni. V totalnih vojnah , ko se ne borita več nekje daleč od naselij le dve vojski na bojnem polju ( deloma je bilo to do 1. svetovne vojne) in ko poražena stran prizna gospodstvo zmagovalca, je govoričenje o nedolžnih civilistih predvsem le dober propagandni prijem.

Potenciranje o velikem število civilnih žrtev je piarovski prijem za demoniziranje nasprotnika. Na 110. dan vojne je bilo po podatkih OZN 4300 civilnih žrtev. V tem času je po ukrajinski virih padlo 32.750 Rusov. O svojih žrtvah ne govorijo, razen zadnje dni vojne za Donbas, ko se omenjajo številke do 500 padlih Ukrajincih dnevno. Če civilne žrtve te vojne primerjamo z drugimi, lahko domnevamo, da se Rusi vendarle izogibajo kolateralni škodi, kot imenuje Zahod civilne žrtve.

Nekaj podatkov

Vojna mrtvi vojaki civilne žrtve razmerje

1.svetovna vojna (1914-1918) 8 mio 4 mio 2:1

2. » (1939-1945) 20 mio 40 mio 1:2

Vietnam (1965-1975) 58.00 ZDA +270.000 Vietnamcev) 2 mio 1:6

Jemen 86 % civilnih žrtev 1:8,6

Zalivska vojna 376 ZDA + 20-30.000 Irak 35.000 1:1

Afganistan,Sirija,Irak Zbirnih podatkov nisem našel

Ukrajina (110. dan vojne) 40.000 (ocena) 4.300 (OZN) 9:1

Trditev, da Rusi ne dovolijo evakuacije civilistov iz obleganih mest, ki jih sami oblegajo, je nelogična. Umik civilistov jim omogoča uporaba težkega orožja ( tu še imajo prednost pred Ukrajinci) brez omejitev. Pa tudi evakuacija Ukrajincev je v skladu z ciljem asimilacije zasedenih področji, da se spremeni nacionalna sestava Donbasa. Iz popisa prebivalcev leta 2001 se je v Donbasu opredelilo za Ruse 40 % prebivalcev, medtem ko je uporabljalo ruski jezik 70 %. Ob dodatnem umiku Ukrajincev bi bila slika referenduma ( tudi pod nadzorom ZN) za Ruse ugodna.

Ubogi in trpeči civilisti v obleganih mestih koristijo predvsem braniteljem kot živi ščit in graditvi lika mesta heroja v propagandni vojni. Podobno vlogo so imeli Vukovar, Stalingrad, Leningrad, Mosul , Alpek…

Trditev Rusov, da gre v tej operaciji za zaščito njihove manjšine, ni prepričljiva. Zakaj so v prvih dneh operacije startali na Kijev, Harkov in ne le zgolj na Donbas? Zaradi uspešne obrambe Ukrajincev so uvideli, da je za zasedbo milijonskih mest 200.000 vojakov bistveno premalo. Groba napaka ocene varnostnih razmer in bojne morale v Ukrajini! Nabijanje, kako bo Putin zasedel celo Evropo, je milo rečno poceni propaganda. Tudi Finske in Švedske se ni mislil polastiti. Želel pa si je zagotoviti vpliv na politiko sosednjih držav, kot so Belorusija, Ukrajina, Gruzija, Kazahstan, Armenija … Glede na bistveno poslabšanje položaja ruskih manjšin v sosednjih državah bi pričakoval več aktivnosti ruske diplomacije pri zaščiti manjšinskih pravic, če bi res šlo prvenstveno za zaščito. Nacionalizmi novih držav kar sami ponujajo gradivo za obrambo ruskih manjšin. Ukrajinci so iz vseh šolskih programov črtali ruščino tudi v področjih z rusko večino. Tudi zardi enakega odnosa do madžarske manjšine je Orban do politike Zelenskega zadržan. Za razliko od novonastalih držav smo v Sloveniji zagotovili pravice Madžarom in Italijanom, čeprav so bili oboji okupatorji Slovenije, nad katero so izvajali kulturni genocid . Celo nemščine nismo kar čez noč črtali kot tuji jezik iz šolskih programov. Hegla in Kanta se še vedno lahko bere.

In kako iz tega kotla?

Ukrajina ne more premagati Rusije, kljub tehnični podpori Nata. Nerazvita in samozadostna država lažje prenese sankcije. Režimi se v klimi splošne ogroženosti ljudstva le še utrdijo. Rusija pa ne sme zmagati, saj bi to bilo le potuha ruskim ambicijam , da se vrnejo kot velika sila na politični oder. Celo v toliko opevani Evropi sta prisotna dva pogleda na rešitev krize. Pri nas je Spomenka Hribar dodala še tretjo varianto titove neuvrščenosti.

No, tudi v svetu krožijo tri variante reševanja ukrajinske krize; Henry Kissinger bi s palico in korenčkom izsilil premirje na točkah pred začetkom ruske ofenzive, Georg Soros bi vojaško porazil Rusijo in Edward Luttwack ( ameriški vojaški strateg) bi z inštitucijo referenduma iskal rešitve.

Sam mislim, da je prava osnova sporazum iz Minska, četudi je Merklova v zadnjem intervjuju omenila, da je šlo pri tem sporazumu le za pridobitev časa Ukrajini; za politično konsolidacijo in okrepitev oboroženih sil. Umik ruskih sil iz Ukrajine, zagotovitev avtonomije pokrajin z rusko večino in splošno amnestijo upornikov ( razen v primeru dokazanih vojnih zločinov po mednarodnih standardih) je predvideval že sklenjen sporazum iz Minska , ki so ga podpisali Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija. Trši oreh je Krim, ki ga Rusija ne bo predala , niti se mu ne bo Ukrajina odpovedala. Rešitev je treba poiskati na primeru Gibraltarja med Španijo in VB. Mislim, da gre za stoletni najem.

Seveda pa je potrebno za kompromis obema stranema ponuditi korenček in palico. Brez zvijanja rok ne bo šlo.

Pri nadzoru sporazuma je potrebno zagotoviti nadzor iz strani OZN. Po sporazumu iz Minska, ki ga je nadzirana Evropa (Ovse), niso nikoli ugotovili kršitelje premirja ( ker je bila to Ukrajina, ki je želela osvoboditi odcepljena ozemlja) in krivce za 14.000 mrtvih ( 2014 – 2022 ) .

Dolgotrajna vojna bo vplivala na draginjo in gospodarsko rast ter varnost Evrope. Ob milijonih beguncev se bo kriminaliteta povečala. Transportne poti ilegalnega orožja se bodo iz Balkana preselile na Vzhod. Italijanska, albanska, črnogorska, ruska mafija bodo obledele pred prekaljeno ukrajinsko. Javne razprave že pripravljajo javnost na možnost atomske vojne . Dokončen poraz in ponižanje Rusije sta lahko razlog za dejanje brezupa – uporaba nuklearnega orožja.

  • Share/Bookmark

Nove oblike ” razrednega” boja

Boj za moč, oblast, kapital je prisoten od nekdaj v vseh skupnostih razvitih sesalcev, ki živijo v skupinah. Znotraj skupine se pojavi boj za večji kos hrane, za prednost pri oplojevanju, za vodstvene pozicije v tropu. V razvitih človeških družbah , ki so kastno strukturirane poteka boj le znotraj kaste ali pa med kastami, ko so si najbližje. Med hlapci in deklami za uglednejši položaj, saj je znano, da je konjski hlapec že blizu gospodarju in daleč pred kravjo in svinjsko deklo. Nižje plemstvo se je borilo za posesti in privilegije. Najvišje pa za kraljeve nazive in funkcije na dvoru.

Kadar pa so se razmerje ekonomske moči porušile med družbeni sloji, so najvitalnejši zahtevali ponovno delitev oblasti. Danes bi temu rekli nova družbena pogodba. Privilegirani sloji so se skušali zavarovati pred samovoljo oblastnikov z pisnimi dogovori, kot je v antiki Hamurabijev zakonik, v novejših časih pa Magna karta. Ko je z razvojem produkcijskih sil pridobival kapital pomen, se je boj med sloji in posamezniki vedno bolj kazal kot razredni boj med izkoriščevalci in izkoriščanimi.

Danes je situacija bolj zamegljena. Klasični mezdni delavci se spreminjajo v male podjetnike ( s.p.), z nakupom delnic, vlaganjem v sklade v male kapitaliste, z obljubami, da je pot do zvezd odprta vsakemu v umetnike, izumitelje, verske voditelje, zasebna gibanja in sekte. Klasični razredni boj je najbrž preteklost. Pravi boj poteka le znotraj elit, gre za boj prestolov, ki se organizirajo kot politična gibanja političnih strank. Ker imajo te strukture kapital, preko medijev in drugih propagandnih akcij pripravljajo volivce z ustrezno indoktrinacijo za naslednje volitve. Bistvo volitev je, da se elite na oblasti menjujejo na miren, nekrvavi način, brez večjih družbenih pretresov in škode. Za stabilnost družbe je izrednega pomena spoštovanje rezultatov volitev. Zanikanje legitimnosti volitev Donalda Trumpa v ZDA in JJ pri nas je začetek razgradnje volilnega sistema, kot bistvenega elementa demokracije. Tudi zanikanje volilnega rezultata v sosednjih državah, kjer ni zmagala naša opcija, je škodljivo, saj seje dvom v legitimnost volitev na splošno. Bolje bi bilo modro spoštovati rezultate in se boriti predvsem za sistemske ukrepe, ki bi omogočali kolikor toliko enakopravni nastop konkurenčne politične opcije.

Rušenje avtoritete oblasti opozicije zardi političnih razlogov, lobistov zaradi ohranjanja in pridobitve novih privilegijev, ruši avtoriteto oblasti . Tudi sprejemanje zakonov, ki jih nismo zmožni ali pripravljeni realizirati, ne prispeva k avtoriteti.

Maksima, da se Boga bojimo in oblast spoštujemo, je že davno preteklost. Posvojili smo kar srbsko reklo : Bog je visoko, car je daleko!

Ob sistematski razgradnji oblasti in razpada razredne in strukturne družbe, ko vsi mislimo, da znamo vse in da nam je na dosegu roke celo »cesarski prestol« ni daleč trenutek, ko bomo vsi mnogotero družbeno gibanje, kjer bodo posamezniki z novimi orodji komunikacije in magičnimi rituali transcedence ( meditacije, vizualizacije, kozmične vibracije, pretakanje energij …) prevzemali krmila oblasti. Ta gibanja »new age« filozofije razvija tudi svojo ekonomsko bazo ( alternativno zdravstvo, ekološko kmetovanje, samooskrba, zasebno šolstvo, alternativne delavnice…) in s tem pridobiva tudi ekonomsko moč. Ob kapitalskih velikanih globalizacije se pojavljajo množice malih ekonomskih subjektov alternative. Ob nogah orjaških dinozavrov se kotijo mali sesalci. To je trend, ki lahko pripelje do resetiranja civilizacije, do novega ozdravljenja planeta Zemlja , poseljenega z novim človekom. Mavrični in indigo otroci ob podpori prerokov ta trend napovedujejo. Lahko pa ta trend pripelje do razpada civilizacije in nastanka novih mestnih državic stare Grčije ali cvetoče renesančne Italije. Lahko pa tudi do odtujenost posameznih tolp iz filma Norega Maxa. Kdo bi vedel?

Kaj storiti? Ohraniti je potrebno avtoriteto oblasti in zagotoviti inštitut volitev kot neboleč prehod oblasti med elitami. Države, kjer avtoriteta monoteizma ( krščanstvo , islam) in kitajskega kunfucizma ne delujejo več, bi se morale občutno bolj nasloniti na znanost kot nosilca prosvetljenstva. Iz svojega slonovega stolpiča bi morala biti dejavna v vseh sferah družbe in ne le v službi politike. V anticepilski vojni se sicer oglašajo tudi strokovnjaki ( Ihan, Jeraja…) , vendar na strani države. V splošni poplavi alternativne znanosti ( od čudežnih zdravil, čudežnih terapij, informirane vode, Schumannove frekvence, do kvantnega skoka in božanskega delca) sem zasledil le malo strokovnjakov, ki so skušali nekatere trditve pojasniti in demantirati v sredstvih javnega obveščanja . Sam se spomnim le redkih. Dr. Erik Brecelj občasno razkrije skrivnost kakšnega čudežnega zdravila. Pogosto se je oglašal s prispevki pokojni fizik Strnad. Večina pa se skriva v svojih stolpih in se ne želi izpostaviti srdu novega »razrednega » boja.

Ob pasivnosti znanosti in stroke se nam lahko zgodi Afganistan.

Ob mogočni armadi dobro izurjenih in opremljenih pasivnih mož bodo oblast prevzeli talibani.

  • Share/Bookmark

Ekonomizmi

Da je kapitalizma konec, ker neskončna rast produkcij ni mogoča zaradi omejite realnih resursov na Zemlji. To drži le za energijo, surovine, vodo, obdelovalne površine. Sekundarni in kvarterni sektor pa nimata omejitev. Navsezadnje lahko prodajamo parcele na Luni, sivo materijo vesolja ali pa kar človekovo neumnost. Nekateri viri so praktično neizčrpni.

Denarja je preveč (sam sem izjema). Države se zadolžujejo, državne banke tiskajo denar, obresti praktično ni, prebivalstvo bogati. Zakaj ni inflacije?

Zaradi globalizacije. Nihče ne upa dvigniti cene, da ga ne bi poševnooki izrinili iz trga. Ko pa se bo kitajski uvoz omejil, ko se bo zaščitila domača industrija, bo inflacijska spirala podivjala.

Titova Jugoslavija je živela na up. Ko je razpadla, je imela 20 milijonov prebivalcev in 22 milijard dolarjev posojil.

Slovenija ima trideset let pozneje ob 2 milijonih prebivalcev skoraj 40 milijard dolarje kredita. Nikar ne zaključite, da pridni in varčni Slovenci živimo na up.

Radi se pohvalimo, da kredite servisiramo brez težav, ker je naše gospodarstvo …. Kadar pa bodo obrestne mera takšne, kot so bile pred dobrimi tridesetimi leti, bodo zopet vrste za kavo in bencin tudi v demokratični samostojni Sloveniji.

  • Share/Bookmark

Protijanševa koalicija

Ne more in ne more iz svoje kože. Janšo je potrebno izriniti od vladnega korita, pa naj stane, kolikor hoče. Prva Janševa vlada je odslužila svoj mandat in zaradi želje biti najboljša, je koristila dostop do evropskega denarja in pregrevala gospodarstvo ter ga zadolževala. Seveda je skušala utrditi svoj vpliv z prevzemanjem javnih medijev (kupčija z Delom) in z nekvalitetnimi brezplačniki. Pa se kljub temu ni izšlo. Ostal je zametek za bodočo bančno luknjo, ki pa ji je asistirala svetovna finančna kriza. Ker je tako imenovana levica imela znatne koristi od takšne politike, ni hotela izkoristiti bančne luknje v politične namene. SDS , čeprav soavtorica, jo je znatno uporabila, ko je kazala na tajkune, propadle barone in klicala na pomoč trojko, da ta konsolidira gospodarstvo po njihovih predstavah. Pri premoženju neznanega izvora iz poročila KPK (komisija za preprečevanje korupcije) je mahala z Jankovičem, zamolčala pa Janšo. Pri bančni luknji se je mahalo s tranzicijskimi baroni, molčalo pa o največjem deležniku, to je RKC .

V drugi vladi, ki je z zategovanjem pasu iz Zakona o javnih financah , dajala državo na dieto, je bilo rušenje vlade relativno lahko delo. Razlogi za izstop Virantove Državljanske liste niso čisto pojasnjeni, saj večine ne prepriča ugotovitev Klemenčičeve komisije. Lucu v Nedeljskem dnevniku namiguje na vlogo ameriškega veleposlanika. Morda bomo videli ponovno »deja vu« pod taktirko nove ameriške administracije.

Afera Patria, v kateri je bil v Avstriji pravnomočno obsojen Ridel, ker je sodeloval pri pridobivanja poslov za finske osemkolesnike in dr. Zagožnu izročil 900.000 evrov za »stranko premiera«, je pri nas dvignila veliko prahu. Po obsodilni sodbi so za Janšo odredili zapor in to tik pred volitvam. Zapornikom, ki so znali predstaviti problem kot politično gonjo, zapor politično ni škodoval. Primerov je v zgodovini ogromno: od Tita in bombaškega procesa, do Mendele, Gandija, Homeinija. Levičarska napaka.

V tretji vladi, ki je sestavljena iz koalicije dveh desnih in dveh sredinskih strank ( Desus, SMC) bi pametni »strici iz ozadja ali po novem deležniki globoke države« povezali obe sredinske stranke , da bi blokirale ideološke odločitve in kadrovske menjave. Janša bi moral zmerne blokade upoštevati, če noče tvegati predčasne volitve. Če pa vlado razpusti, tvega očitke opozicije v predvolilni tekmi, da je vrgel puško v koruzo v času pandemije in da je s tem povzročil toliko in toliko žrtev. Malo demagogije v predvolilnih tekmah ni neobičajno.

Čas je zahteven in pametni se ne tepejo za oblast. V vsakem primeru bo zaradi pandemije ljudstvo nejevoljno, gospodarstvo načeto in država zadolžena. Že koncem naslednjega leta bodo prihajali računi za financiranje protikoronskih zakonov, računi za bonbončke in davčne odpustke. Prihaja čas suhih krav. Z zrušitvijo Janševe vlade bodo zapitke plačali nasledniki ( KUL) in on se bo zopet izmuznil sleherni odgovornosti.

Če bi bil vpliven stric iz ozadja in ne le stric Marč, bi svetoval, da se Desus in SMC v tej vladi povezujeta in blokirata tiste vladne odločitve, ki jima ideološko neustrezajo ali pa pregrobo posegajo v kadrovsko strukturo države. Nikakor pa ne bi rušil vlade, dokler ne bodo rezultati »najbolj uspešne vlade« vidni in po Petriču tudi »vodotesni«. Vse do takrat pa so nepremišljeni ukrepi le gorivo za SDS v novi volilni tekmi.

Razkrivamo, kako je Janševa vlada v času epidemije koronavirusa rešila  slovenskega kmeta! - Celjski Glasnik

  • Share/Bookmark

Drang nach Osten

Kot je bilo nekoč po osamosvojitvi bogokletno za desnico se ozirati na Balkan, je za levico gledanje proti vzhodu.

Če želiš varno službo zahodno evropskega lakaja, je zadnji vagon francosko nemškega vlaka prava rešitev. Če pa želiš na politiko vplivati ( ne le ploskati), pa so za to boljši pogoji, če si med slabšimi ali sebi enakimi ali drugače »prvi na vasi«. Torej med Balkanci ali Višegrajsko skupino . Nemci so se zavedali, da je na Zahodu gneča pred golom in so zato videli svoje šanse v pohodu na vzhod ( Drang nach Osten).

Če pogledamo zgodovino Celjskih grofov, so bili njihovi interesi usmerjeni na vzhod. Za prostor v srednji Evropi so se tri leta vojskovali z Habsburžani za premirje z dedno pogodbo, ki je Celjane odpihnila na smetišče zgodovine. Prava strateška usmeritev je bila Vzhod. Z porokami so utrjevali zavezništvo s Frankopani na Hrvaškem ( Frankopanka je bila žena Friderika) in Brankovići v Srbiji ( žena Ulrika je bila Katarina Branković). Potegovali so se za češko krono , ki so jo pričakovali kot nagrado za aktivno vojaško angažiranje ( z 3000 konjeniki) proti reformatorju Ianu Husu. Brez uspeha. Po smrti ogrskega kralja so pričakovali ogrski krono, s čemer pa domače plemstvo ni bilo zadovoljno. Zadnjega celjskega grofa in kneza Ulrika II so v Beogradu ( Sigismund) Ogri ( družina Hunyadi) tudi ubili.

Iskanje zaveznic in strateških partneric naj bo rezultat resne politične analize in ne strankarskih bojev in prilizovaje velikim bratom. V primeru razpada EU in krepitvi nacionalizmov je smiselno iskati naravna zavezništva med sinovi »Slave«.

Od zasmehovanja jugonostalgikov in obračanju hrbta Balkanu in bivši Vzhodni Evropi ter plazenjem pred Brusljem je Janša napravil miselni preskok .

Morda danes zaradi političnih interesov strankarske vojne vidimo le financiranje vladajoče stranke in njen prevzem vzvodov oblasti ( mediji, kultura, logistika…) in graditev kulta moči JJ , dolgoročno pa ta politična usmeritev Slovenije pije vodo.

  • Share/Bookmark

Marksizem za današnjo rabo

Iz temeljev marksizma z nekih drugih časov sta mi ostali dve poenostavljeni misli.:

-dialektika kot proces prilagajanja

-človekova zavest kot funkcija razvoja proizvajalnih sil

Z dialektiko lahko razumemo oportunizem, kruhoborstvo, osebnostni razvoj, transformacija Savla v sv. Pavla in Janeza iz radikalnega komunista v cvetober demokracije. Poenostavljeno po Heglu je to miselni proces, kjer se tezi postavi nasproti antiteza, ki proces pripelje do novega zaključka, nove ali popravljene teze. Nam je poznano: proslava, antiproslava, sprava.

Človekovo zavest odvisno od proizvajalnih sil pa smo si razlagali, da ti položaj v družbi ( ki je po Marksu razredna z dvema glavnima protogonistoma izkoriščevalec in izkoriščani) daje osnovni pečat. Če si lastnik proizvajalnih sredstev si lahko kot posameznik sicer dober ali slab, vendar si eksploator. Dober fevdalec je lahko dober po srcu, vendar je še vedno tisti, ki tlači tlačane. Komunist, proletarec , ki se po spletu okoliščin prebije med kapitaliste, spremeni svojo zavest v zavest v kapitalista, ki izkorišča delavca v procesu ustvarjanju profita. Za umiritev psihičnih protislovji se tolaži, da hrani narod ( delavce preko mezd in državo preko davkov in donacij) in skrbi za stabilnost in blagostanje. Travme izkoriščanih pa blažimo z dogmo, da vsakdo lahko doseže vse, le potruditi se je treba. Ko nas bodo vnuki spraševali: Kje si bil, ko se je delilo družbeno premoženje? bomo nekateri morali priznati: Nismo bili dovolj zraven in nikoli ni za vse!

  • Share/Bookmark

Starostniki-sredstvo političnega boja

Na zaslišanju kandidata ministra za finance Andeja Širclja pred parlamentarnemu odboru je na vprašanje, zakaj sedaj zagovarja drugačna stališča kot prej v opozicijskih klopeh, je odgovoril: Primarna naloga opozicije je priti na oblast in zato je slabljenje pozicije legitimna in učinkovita pot.

Tudi borbo za naše ljube starostnike gledam iz tega zornega kota. Pomanjkanje domov , pomanjkanje sredstev za dolgotrajno oskrbo bi z nekaj deset milijonov evrov vse vlade lahko že zdavnaj uredile, če bi bil dejansko primaren interes skrb za naše ljube »dedke in babice« in ne, kdo bo z starostniki služil ( zasebno, javno, kombinacija obojega).

Da se starostnike z težjimi kroničnimi boleznimi ne pošilja v bolnišnice, je stalna praksa, brez nekega uradnega seznama. Moj oče je umiral za pljučnico v domu oskrbovancev brez vsake terapije, ker je pač bil prizadet od možganske kapi. Veliko poznam primerov, ko človeka odpustijo iz bolnišnice domov umret in takega zelo neradi sprejmejo nazaj, češ, saj mu ne morajo več pomagati. Šele ko so svojci zelo sitni, uporni, z zvezami v javnih medijih, se naredi izjema. V primeru okužbe je za odločitvijo sprejema v bolnišnico stala vsaj neka komisijska strokovna odločitev, pa četudi ga opozicija imenuje seznam za smrt.

V primeri večjih katastrof bi vsaka država uvedla principe vojne sanitete, kjer se pomaga najprej tistemu, ki ima več možnosti za preživetje in ki se bo lahko vrnil kmalu na bojišče. Ostali težje ranjeni počakajo na redno vrsto ob močni dozi morfija, če jih Bog prej ne odreši.

Argument, da je bilo dovolj postelj za vse okužene s korona virusom, drži. Drži tudi, da je Šarčeva vlada zagotovila 20-30 ventilatorjev, kar se je po bitki s pandemijo pokazalo , da pomanjkanja ventilatorjev ni bilo in tudi pomanjkanje mask ne bi bilo alarmantno, če bi veljalo prvotno mnenje NIJZ, da nošenje ni potrebno. Po bitki je lahko vsak pameten. Nihče ni mogel predvidetieti točnega poteka obolelosti. Strokovne ekspertize o širjenju bolezni ( tudi tujih strokovnjakov) so bile alarmantne. Da si je zdravstveni minister skušal zagotoviti rezervo ( v zaščitnih sredstvih in razpoložljivem prostoru v bolnišnicah) se mi zdi logična odločitev. Tudi drugi ali tretji val epidemije bomo pričakali pripravljeni.

Sprenevedanja in hinavščine za politične potrebe ni malo.

Ko je bil dr. Božidar Volč minister za zdravje, je na obisku v eni od bolnišnic mimogrede pogledal kartone pacientov in okaral osebje, zakaj še predpisuje starostnikom tako draga zdravila.

Nekdo le moral nekoč doreči brezplačno košarico iz blagajne javnega zdravstva, da slehernik ve, kaj mu pripada, kaj ne in kdaj kaj več. Dr. Kuštrin je to temo večkrat načenjal in smo ga složno in zgroženo utišali. Danes je pač tako, da se vse lomi na zdravnikih ( ne da mi ustreznih zdravil, napotnice gredo težko od njega, ne pošilja me na dodatne terapije ) , ki seveda najprej poskrbijo za svoje in nato za najbolj sitne. Pri nas, tihi večini, pa si »not pridejo«, da jih zdravstvena blagajna preveč ne masira z inšpektorji.

Po prvi etape bitke s korona virusom ocenjujem, da je bila Slovenija uspešna. Poudarjanje , da smo najboljši in proslavljanje zmage nad pandemijo z preleti letal in zavijanju siren je narcisoidno in nepotrebno dobri vladi. Če bi sam vodil vlado, bi organiziral centralno nabavo zaščitne opreme z angažiranjem predstavništev na Kitajskem in slovensko diplomacijo, saj je vsakomur jasno, da je sprostitev zasebne iniciative v nenormalnih tržnih razmerah leglo korupcije in dobrih zaslužkov. Nabava orožja v času osamosvojitve ni primerljiva z nabavo zaščitne opreme. Takrat je veljal za vso Jugoslavijo embargo OZN in naši državi so ostale le nelegalne poti trgovcev z orožjem. Še dobro, da takrat ni kakšna druga »Logarjeva komisija« preiskovala poslovanje domačih in tujih bank iz naslova plačilnega prometa. .

Tudi omejitev gibanja na občine ni bila najbolj posrečena, saj so občine, ki še poštene trgovine ne premorejo . Jaz bi se odločil za upravne enote.

Na splošno pa je vlada dobro opravila svojo nalogo. Tudi minister Gantar.

  • Share/Bookmark

Korona virus – malo drugače

Srečni Slovenci smo se pod modro vladavino 3. Janševe vlade ( ki je 100 x boljša kot Šarčeva) uspešno soočili z koronavirusom , saj smo celo postali vzgled uspešne borbe proti virusu, katerega bo imunološka svetovna znanost še dolgo proučevala. Podobno kot bitke na Neretvi , na Sutjeski iz arzenala gverilskega vojskovanja. Namesto da bi se vlada zahvaljevala narodu za razumevanje omejevalnih ukrepov, se zahvaljuje ljudstvu preko plakatov politična stranka SDS. Da ne bomo pozabili iz katere črede je uspešno vodstvo.

So pa nekateri, ki nočejo videti prave razsežnosti rezultatov te virusne vojne.

Smo med najboljšimi, pa skeptiki vseeno pravijo: Pustimo Italijo, Španijo, Francijo, ZDA, Anglijo, saj so to države, ki imajo javno zdravstvo podhranjeno. Mi smo po uspehih na ravni Jugoslavije in Vzhodne Evrope, kjer je socializem pustil tako močno javno zdravstvo, da ga neoliberalizem še ni do kraja razmontiral. Tudi Nemčija in Skandinavija imata solidne rezultate, le da oni gospodarske aktivnosti niso popolnoma ustavili. Zna biti, da bo zmagovalka te vojne Švedska; res bo morda nekaj več smrtnih žrtev, vendar pa bo ohranila nedotaknjeno gospodarstvo, brez novih milijardnih dolgov. Kot v 2. svetovni vojni, ko jo je pričakala konec vojne z močnim gospodarstvom v porušeni Evropi.

Čas bo pokazal, katera taktika je bolj uspešna. Šarčeva previdnost z oporo takoimenovane stroke (NIJZ) ali Janševa odločnost z iskanjem somišljenikov v »pravi stroki.«

Na dan 19.4.2020 je bilo v Sloveniji:

1220 potrjenih okužb , 74 umrlih , 90 hospitaliziranih, od tega 26 na intenzivni negi (verjetno niso vsi na ventilatorjih).

90 hospitaliziranih pri toliko bolnišnicah ( samo UKC ima 3000 postelj) ni veliko. Tudi ventilatrojev ne manjka. Kam bomo vsemi tistimi stotinami, ki so naročeni in že prihajajo. Se nam bo ponovila zgodba Cerarjeve vlade, ko je v času ptičje gripe naročila pregrešno drago zdravilo , ki bo zaradi poteka roka trajanja kmalu pristalo med odpadki.

Lani je v povprečju dnevno umrlo 56 ljudi, okoli 1750 mesečno. Umrli za covit 19 predstavlja manj kot 5 % umrlih. Od običajne smrtnosti je vzrok skoraj v 20 % pljučnica in ker gre za starostnike imajo skoraj vsi še pridružene kronične bolezni. V skupini 65-84 let ima več kroničnih bolezni 60 % starostnikov. Povišan tlak starih nad 65 let ima 70 % oseb. Diabetes je pri starostnikih nad 74 let starosti prisoten pri 22,5 % . S prekomerno težo se borijo skoraj vsi, razen obsedenci zdravega življenja in člani domov za oskrbovance.

So zlobneži, ki trdijo, da je umrljivost v času koronavirusa celo manjša kot običajno, saj je zaradi zmanjšanja zdravstvenih storitev tudi manj zdravniških napak, ko operacija uspe, pacient pa vseeno umre.

Žal ne morem ali ne znam priti do podatkov o dnevni umrljivosti, da bi primerjal posamezna obdobja več let zapored.

Precej si obetam od študije na vzorcu 3000 ljudi dr. Petrovca. Število dejansko okuženih bo še vedno zelo nezanesljivo, saj bi se rezultat podvojil, če bi namesto enega v vzorcu odkrili dva okužena. Če izhajamo iz dejstva, da je okuženih 1330 (potrjenih) v celotni populaciji, bo v vzorcu 2000 ljudi okuženih le eden do dva. Dosti premalo za reprezentančno oceno. Bo pa zanimivo stanje oseb s protitelesci; torej oboleli in ozdravljeni. Ker ne vemo, kako dolgo traja imunost, bo raziskava pokazala, da je obolelih bistveno več, kot smo mislili in temu je primerna prekuženost.

Skeptiki bodo razvili teorijo, da je korona virus že kar nekaj časa med nami in ga v sklopu prehladov, grip, atipičnih pljučnic sploh nismo zaznali. Kitajci, preplašeni zaradi ptičje gripe so postali pozorni, ko se je v Wuhanu pojavilo nekaj primerov atipične virusne pljučnice. Ostalo je naredil marketing. Ob 1 promilni okuženosti z znaki gripe in prehlada ter 3 % umrljivosti, ko je med umrlimi le 5 % okuženih s koronavirusom in še to pretežno v starostni strukturi, ko se tako ali tako umira, nove bolezni ni tako enostavno zaznati.

Bodimo pametni. Držimo se navodil, zadržujmo se doma in ostanimo zdravi.

Nekaj od tega, pa četudi je morda histerija, je prav, da ostane. Dezinfekcija rok, vozičkov, kultura kašljanja in nošenje mask v času prehlada, bodo ukrepi, ki bodo ustavljali tudi navadne nahode, prehlade in gripe.

  • Share/Bookmark

Ljubosumlje

Vsak, ki kaj šteje ali hoče šteti pri Janši, izkoristi svojih pet minut, da ošvrkne po Šarčevi vladi.

Tudi sam Janša rad poudari, da so bila skladišča prazna, da mej ni pravočasno zaprl in da je bil zadnji čas za novo vlado, da bo premagala koronavirus. Bojim se, da bo iz želje po uspehu začel prirejati rezultate o številu umrlih zaradi covita 19. Bolnike iz domov oskrbovancev vse manj vozijo v bolnišnice, ker jim kar v domovih nudijo paliativno oskrbo ( brez respiratorjev). In morda njihova smrt ne bo več v skupni »koronavirus«, pač pa le še atipična pljučnica, zastoj srca in podobno starostnikom primerno.

Želja po uspehu je tako močna, da bi lahko za uspeh v boju na fronti mikroorganizmov tudi malo priredil statistiko.

Janez je dovolj izkušen, pameten, sposoben in karizmatičen, da se mu ni treba bati sence Marjana Šarca.

Podobno obcesijo ima Donald Trump z Barakom Obamo. Za razliko od njega, Janša ni stopil v prevelike škornje.

  • Share/Bookmark

Koronizmi nadaljevanje

Ne samo ženske, tudi moški si zakrivamo obraz, pa še kalifata ni.

V Jugoslaviji je bilo bolje. V čakalnih vrstah smo se lahko družili, nergali, kritizirali. Kdor ni imel potrpljenja, je skočil v Avstrijo ali Trst. Kaj pa danes?

  • Share/Bookmark