Vnosi v kategoriji 'Razmišljanja' ↓

Za otroke gre- prešuštvo

Splošno znano je, da se mladi vse manj odločajo za poroko. Od leta 1954 ( v času nemoralnega komunizma) do leta 2914 se je v Sloveniji zmanjšalo števila porok od 14.126 na 6.571. V letu 2014 se je 58,3 % drugorojenih otrok rodilo v zunaj zakonski skupnosti. Koliko je bilo šele prvorojenih.

Mladi ne šmirglajo poroke, kaj šele cerkveno. Odločajo se za izven zakonske skupnosti.

Skupnost dveh, pa naj bo civilna ali cerkvena, je že zaradi formalno pravnih in moralnih ( cerkvena) bolj trdna.

Pa o tem vprašanju ne povzdigne glas ne politika, država in ne cerkev. Nekaj časa so v smislu privilegijev in bonitet bili prešuštniki celo nagrajevani preko socialnih transferjev, saj je mati z otrokom prikazala nižji prihodek.

Zanimivo je, da pri takšni skrbi za otroke ( »za otroke gre«) ne spregovori predsednik stranke Primc, ne kandidatka za predsednika države Angelca Likovič, ne RKC, čeprav je evidentno, da gre za prešuštvo, saj zakonska zveza ni registrirana pri božjem posredniku. In prešuštvo je opredeljeno v 10. božji zapovedi kot greh in je tudi uvrščeno med sedem poglavitnih grehov.

Osnov za žuganje s prstom je več kot dovolj, več kot pri kontracepciji in abortusih, saj temeljni dokumenti RKC ne opredeljujejo dovolj točno časa, ko se v plod naseli duša.

Ker pa nam gre bolj za aktivne člane Svete cerkve, kot pa za rešene duše, cerkev in vse njene naveze raje molčijo.

  • Share/Bookmark

Eko kriminalci, zločinci in teroristi

V kratkem času smo imeli kar tri večje požare pri zbirateljih odpadkov in sicer :

Kemis v Vrhniki 15. maja 2017

EKO PLAST v Ljutomeru 8. junija 2017

EKO Sistemi v Zalogu pri Novem mestu 20. julija 2017

Zagorelo je tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu 9. julija 2017. Vendar so požar hitro pogasili in ni bilo posledic.

Samovžigi odpadkov tudi na deponijah niso tako redki, vendar pa so posledice dosti manjše, saj ne gori zbrana večja količina vnetljivih materialov.

Količina začasno skladiščenega gorljivega materiala se kopiči, saj se z evropsko direktivo drastično zmanjšuje dovoljeno deponiranje odpadkov. Pooblaščeni zbiratelji odpadke zbirajo, sortirajo in jih pripravljajo za transport za uničenje. Odpadki, kjer predelava ni možna ( ali rentabilna) končajo v sežigalnicah ( v tujini) ali pa kot sosežig ( cementarne, termoelektrarne). Zbiratelji in koncesionarji se teh branijo, saj zagotovljena cena ne zagotavlja silnih dobičkov ( npr. PVC, ostanki sveč ) še posebno v poletnih mesecih, ko sežigalnice ne morejo dobro prodati proizvedene toplote. Zato tudi takšne zaloge odpadne plastike. Če pogledamo bilance teh podjetji, ne vidimo silnih dobičkov. Ker gre za množico podjetji, ki so nastala koncem osemdesetih let , ko je nekaj ambicioznih mladih strokovnjakov ( največ kemikov) videlo z spremembo predpisov o ravnanju z odpadki , svojo poslovno priložnost. Začelo se je z destilacijo odpadnih topil kar v prostorih onesnaževalca. Z širitvijo na posredništvo in zbiranjem odpadkov se je pojavila potreba po lastnih prostorih za skladiščenje in pripravo materialov za uničenje. Iskale so se ustrezne lokacije v opuščenih tovarnah, po možnosti izven naselja. Ti novodobni ekološki mafijci niso imeli denarja za resne investicije z vsemi merami požarne varnosti. Kemis je začel z investicijo na Vrhniki, šele ko je privabil avstrijskega partnerja.

Z zaostritvijo pogojev za okoljsko soglasje pa bo področje zbiranja odpadkov postopoma prešlo v roke finančno močnim firmam. Kaj to za stroške ekologije in posredno občana pomeni, se lahko ozremo v sosednje države.

V našem primeru ne gre za ekstremne zaslužke kapitala. Iz računovodskih izkazov podjetja niti po rasti, niti po dobičkih, ne izstopajo. Praviloma direktorji ne vozijo mercedesov, nimajo jaht, niti razkošnih vil. Tudi med gazelami, hitro rastočimi podjetji, jih ne najdemo.

Ti fantje niso videti kot zločinci ali teroristi. Niti ne ustvarjajo odpadkov. Le zbirajo jih in vozijo na uničenje.

In zakaj naenkrat toliko gneva, da se celo bivši sodnik za človekove pravice, doktor iz Harvarda, pravni psihoanalitik in mačist Boštjan M. Zupančič vključuje v ta ekološki vrtiljak z jasnim sporočilom: Državo moramo tožiti za primerno odškodnino!

Poleg upravičenega gneva okoličanov , ki je podkrepljeno z slovensko paradigmo, le na mojem dvorišču ne, se v ta vrtiljak vključuje vse več ljudi, ki so ogorčeni zaradi svojega prepričanja in vidijo v teh tragedijah poslovno priložnost za osebno afirmacijo ali afirmacijo svoje skupine.

Ker pa je država vedno bolj pravna ( prepredena s tisoči predpisi), se jo j… predvsem s pravnim orožjem. Vedno manj se govori o vsebini in vedno več o številkah in o prekoračitvah dovoljenih koncentracij, ki smo jih šele včeraj domislili po stoletni brezskrbni rabi. In ko se v igro vključijo mednarodne ekološke organizacije, ni več problem financiranje dolgotrajnih pravdanj. Tako je lahko skupina kmetov premagala cementarno v Trbovljah.

Koncem osemdesetih let, ko je bilo moderno majati sistem, so pristaši zelene opcije napadali tovarne. Šli so celo tako daleč, da občina ni izdala gradbenega dovoljenja za investiranje v že kupljeno čistilno napravo ali v sodobnejši, ekološko bolj varen obrat ( npr. Friti v EMO, zamenjava dotrajane sulfatne linije za pridobivanje žveplove kisline s sodobnejšo na osnovi elementarnega žvepla v Cinkarni). Kupljena oprema je nekaj let stala na tovarniškem dvorišču, medtem pa se je delalo po starem.

Kdo stoji za današnjo histerijo ? So to finančni mogotci, mafija, ki želi prevzeti posel?

Dobro misleči entuziasti, ki se borijo za bolj zdravo okolje ?

Dobre mednarodne povezave z visoko strokovno in finančno podporo utemeljuje sum, da gre za obliko boja nove levičarske internacionale z mednarodnim kapitalom.

Morda tisti, ki pričakujejo ob neuspešni vladi drugačne volilne rezultate? In zato je ekologija ravno dovolj všečno apolitično in nestrankarsko orodje, da pade 2. tir, da pade Magna in še kdo. Napad na ministrico za okolje in prostor rahlja koalicijo in posredno tudi Cerarja, kot predsednika vlade. Začel se je namreč predvolilni čas.

Kdo bi vedel!

Morda je vsakega nekaj.

  • Share/Bookmark

Majejo Trumpa

Meni nerazumljivo pogrevanje »ruskega vmešavanja« v ameriške predsedniške volitve, saj je znano, da se posebno Amerika aktivno vmešava v volitve drugih držav preko financiranja strank, nevladnih organizacij, raznih društev prijateljstva ali kar direktno preko svojih veleposlaništev. Ameriški veleposlanik Mussomeli pri volitvah , ko je Jankovič sestavljal vlado, ni ostal brez greha.

Še posebno pa so pri vplivanju na volilni izid aktivni mediji, ki so v »službi« zahodnih demokratičnih principov.

Zakaj torej takšen vik in krik, če so Rusi počeli delček tega, kar ZDA prakticira stalno?

Problem mi je pojasnil znanec, ki živi v ZDA.

37. predsednika ZDA Richarda Nixona so zaradi prikrivanja ( ne organiziranja) prisluškovalne afere na sedežu konkurenčne stranke tako dolgo mrcvarili, da je odstopil s predsedniške funkcije. V tistih časih je bilo prisluškovanje nemoralno, sploh pa politični ugledni stranki ( demokratom). Nastala je znana afera Watergate.

Danes je samo prisluškovanje zaradi vsesplošne prakse devalviralo. Še vedno pa demoniziranje večne tekmice hladne vojne Rusije prinaša med ljudstvom dovolj čustvenega naboja, da potenciranje vloge Rusije meče dvom na poštenost volitev, še posebno, ker poslovni stiki in drugi kontakti Trumpove družine s sodelavci namigujejo na dogovorjeno akcijo. Sklepanje nas vodi do prepričanja, da je sedaj ameriški predsednik talec Rusov, saj sam izraža javno simpatije do Putina in napoveduje zboljšanje odnosov. Trdorokci in vsi tisti, ki mu hočejo dati lekcijo, ne popuščajo. Hladilnik ameriško ruskih odnosov prestavljajo na nižjo temperaturo.

So pa Rusi dovolj demonizirani, da se na tej osnovi nabere dovolj gneva, ki bi lahko odnesel Donalda Trumpa po poti Nixona.

Gnev je skoraj tako velik, kot bi bil, če bi izvedeli , da si je papež pomagal pred konklavo s črno mašo.

Rezultat iskanja slik za donald trump slike

  • Share/Bookmark

Dogodek v službi resnice

Pogosto vidimo ali hočemo videti le tisto, kar nas prepričuje v naši veri in nas utrjuje v že prepričanem.

Uradna medicina ne zna pozdraviti raka. Poznam dva znanca, ki sta kljub operaciji in kemoterapevtskemu mrcvarjenju umrla. Uradni statistiki pa tako ni verjeti, saj jo pišejo zdravniški in farmacevtski lobiji, da upravičijo svoje delo in si zagotovijo finančne vire.

Moja soseda je poleg uradne medicine koristila alternativo ( regratove korenine, sladki pelin). Po letu dni je prišlo do občutnega izboljšanja. Onkolog je trdil, da je zboljšanje posledica kemoterapije, v kar pa mi alternativci nismo verjeli. Zanimivo, da celo takrat, ko pride do samoozdravitve , ko imunski sistem zaradi nam neznanega vzroka prepozna rakave celice ali pa se zgodi čudež, začne pisati pacient knjigo, razvijati svojo metodo avtosugestije, vizualizacije, mantre in organizira svojo terapevtsko smer kozmične vibracije praštevil. Danes je vse posel in poslovna priložnost.

Znan zdravitelj je zelo uspešen pri zdravljenju raka. Nekaj oseb, ki so sumila, da imajo raka, je pozdravil, pri mnogih je bilo opazno zboljšanje ( kako dolgo, ne vemo). O vseh tistih, ki jih je že vzela zemlja, pa niti besede.

Ljudstvo rabi zgodbe o uspehu. Zakaj bi govorili o neuspehu. Žarometi so usmerjeni v zmagovalce, v tiste, ki so uspeli, pa naj gre za šport, zdravje, posel. Celo pri igrah na srečo se govori le o zmagovalcu, pa čeprav vsi vemo, koliko ljudi je med poraženci.

Celo zelo strokovne in s statistiko podprte trditve, ki nimajo neposrednega političnega ali poslovnega učinka, so dostikrat v službi dokazovanja trditve in ne obratno, da bi se trditev oblikovala na osnovi strokovnih podlag.

Primer

V Sloveniji letno umre nekaj manj kot 20.000 ljudi.

Trditev, da zaradi kajenja umre dnevno 10 ljudi ( letno torej 3.650 ) in da kadilec živi 10-15 let manj od nekadilca ( joj, koliko prihrani pokojninska blagajna) in dejstva, da je diabetes na 4. mestu med vzroki smrti ( 7 % ljudi ima sladkorno bolezen), bi se v primeru ukinitve kajenja in debelosti ( kar je eden o pomembnih vzrokov diabetesa) umrljivost znižala na 15.000 prebivalcev. Kako izdatno bi se povečala življenjska doba. Ali bi se res?

Dejstvo je, da zaradi kajenja skoraj nihče ne umre. Zastrupitve z nikotinom so namreč redke. Tudi sam nikotin ni karcerogen. Umrejo pa zaradi bolezni in njihovih zapletov, ki so pri kadilcih pogostejše. Celo pri sladkorni se ne umira zaradi previsokega sladkorja v krvi, pač pa zaradi zapletov pri zdravljenju bolezni, ki nimajo nujno vzroka v sami sladkorni. Odpoved ledvic poznamo tudi pri nediabetikih. Seveda lahko sladkorni bolnik pade v komo in pri tem tudi umre, če je vsebnost sladkorja v krvi dosti prenizka.

Previsok krvni tlak je pogosta težava ljudi nad 60 let. Doktrina o pravilnem tlaku se ureja administrativo. Predpiše jo svetovna zdravstvena organizacija in velja brez izjeme: za Kitajce s 50 kg telesne teže in Američane z 150 kg, za stare in mlade, za velike in male.

Moj krvni tlak bi bil idealen za doktrino pred tridesetimi leti. Toliko ga lahko imaš nad sto, kolikor let šteješ. Pa sem vključen v svetovni zdravstveni projekt borbe proti hipertenziji, da me ne pobere infarkt ali kap. Pri stranskih učinkih ( 1 primer od 10) pa je pri uživanju tablet naveden infarkt in možganska kap.

In sedaj sem v dilemi.

Naj me kap zaradi previsokega krvnega tlaka ali zaradi stranskih učinkov tablet.

Kdo bi vedel?

Verjetnost kapi je podane le pri jemanju zdravil. En primer od desetih je 10 % verjetnost.

  • Share/Bookmark

Tablete! Jemati ali ne ?

Nekateri prijatelji zdravega življenja in alternativne medicine me opozarjajo na škodljive posledice in stranske učinke zdravil. Pri znancu, ki jemlje tablete proti povišanim krvnim tlakom in budno spremlja stranske učinke, je zdravniku že zmanjkalo izbire ustreznega zdravila.

Pa sem tudi sam prebral natančna navodila in ugotovil , da tega zdravila ne smem jemati, če jemljem kakšno zdravilo, ki vsebuje substanco X, Y ali Z samo ali v kombinaciji z x1, y, in z 1. Torej moram temeljito proučiti tudi druga zdravila, saj se do sedaj nisem toliko posvečal njihovim aktivnim sestavinam. Nekako sem mislil, da že zdravnik ve, kaj paše skupaj in kaj ne.

V poglavju drugi nezaželeni učinki ( največ 1 od 10 bolnikov). Halo! To ni tako malo. To je 10 %.

-okužba zgornjih dihal, bolečine v grlu,vnetje sluznice v nosu, virusna okužba.

Težave z nahodi, kašljanjem, bronhitisom, celo pljučnica so pri meni pogosti gost. Žena pravi, da so to bolezni kadilcev in da je zadnji čas ( če je še?) , da preneham s kajenjem.

Nima prav. Vzrok je v stranskem učinku zdravil.

-očesne bolezni, motnje vida

Bo držalo. Pogosto me pečejo oči in okulist je ugotovil, da se maščobe v vekah prekomerno izločajo, kar povzroča stalna vnetja. Rešitev je morda v uživanju omega 3 kislin in pregrevanju oči.

Na stranske učinke zdravil pa okulist še pomislil ni.

-možganska kap

Halo! Tablete za uravnavanje krvnega tlaka jemljem zato, da ne bi bilo možganske kapi in ne zato, da bo možganska kap posledica stranskih učinkov.

-Šumenje v ušesih , vrtoglavica

Na spletu sem prebral, da so te težave pogoste pri starejših, ki pa so posledica izločanja kalcija v ušesu in so običajno prehodnega značaja. Očitno nihče od avtorjev ne bere stranskih učinkov.

-Kratka sapa

Žena trdi, da je to zaradi cigaret, ki so zmanjšale pljučno kapaciteto, zaradi prekomerne teže in pomanjkanja kondicije.

-srčni infarkt

Tega stranskega učinka še nisem doživel. Skoraj nedostojno je, da zdravila za znižanje krvnega tlaka povzročijo lahko infarkt. Zakaj pa sploh zniževati tlak, če sta lahko možganska kap in srčni infarkt posledica stranskih učinkov jemanja tablet?

-odtekanje nog

Do sedaj je veljalo v laični javnosti, da je to posledica pešanja srca, zastajanja vode, premalo gibanja. Problem smo reševali z diuretiki ( kopriva) , z krepitvijo srca ( srčna moč) in ojačanje žilnih sten ( divji kostanj). Sedaj pa tole; posledica jemanja tablet!

Naštel sem le tiste stranske učinke, ki zadenejo do 10 % bolnikov in so lahko posledica tudi drugih, starostnih sprememb, saj tablete za znižanje pritiska praviloma jemljejo le starejši.

Ko je moj sosed prebral pri osemdesetih letih priložena navodila, je takoj prenehal z goltanjem tablet, ker mu je naenkrat postalo jasno, od kod zatekanje nog, težka sapa, vrtoglavica in impotenca.

Odločil se je za homeopatijo. Pri homeopatskih kroglicah , ki jih dobi kar pri homeopatu, pa ni stranskih učinkov. Ne dobi priloženih navodil s stranskimi učinki.

Sam ne vem, kaj storiti. Iz začetkov homeopatije so bila zdravila zelo agresivna, saj so morala že v nizkih koncentracijah sprožiti podobne učinke, kot zdravljena bolezen. Pri zeliščarjih beremo vedno znova, da so nekatere zdravilne rastline strupene, kot so npr. gabez, pelin, divji kostanj, šentjanževka… Za druge pa se bo to šele odkrilo.

Zdrava prehrana se morda že jutri izkaže za nezdravo. O uporabi nekaterih čudežnih pripravkov so mnenja deljena. Koloidno srebro, natrijev klorat, soda bikarbona, alkalna voda, mikro elementi, kromove spojine in podobno so primeri dialektike, ko dosedanje trditve ne držijo več.

Mislim, da ima mentalno zdravilstvo še najmanj negativnih učinkov, pa naj gre za talismane, energetske objekte orgonske energije, preusmerjanje kozmičnih vibracij ali pa enostavno čiščenje čaker

Rezultat iskanja slik za tablete stranski učinki slike

  • Share/Bookmark

Vračanje beguncev

V letu 1945. je iz Jugoslavije pobegnilo več sto tisoč beguncev. Iz Slovenije pa več deset tisoč. Kdo so bili ti begunci? Tako imenovani izdajalci, ki so sodelovali z okupatorjem, potem politični nasprotniki komunizma, pripadniki bogate buržuazije in seveda tudi tisti nezadovoljneži, ki niso verjeli v zgodbo o uspehu komunizma. Angleži so del beguncev vrnili v Jugoslavijo. O epilogu se še danes krešejo mnenja.

Pri begunski problematiki ne smemo pozabiti, da vsi tisti, ki so sodelovali z silami Nata, ob umiku teh sil dobivajo pečat narodnih izdajalcev in koloboracionalistov. Danes je znano, da v Afganistanu pokrivajo talibani večino države ( razen večjih mest) in da bodo vsi vrnjeni begunci eksekutirani po scenariju Hude Jame, Kočevskega Roga in Teharij .

  • Share/Bookmark

Ponovno kemijsko orožje v Siriji

Bašar Al Asad je s pomočjo Rusije in Irana v ofenzivi in mu v »osvobajanju« sirskega ozemlja od upornikov in islamskih teroristov gre dobro. Kot sem že ob prvih napadih s kemijskem orožjem, ko je ZDA pogojila svojo vojaško intervencijo z uporabo kemijskega orožja s strani sirskega režima, močno podvomil o verodostojnost trditev zahodnih medijev. Zakaj bi ga le uporabil, če mu je grozila intervencija Nato pakta in njemu osebno zagotovo usoda iraškega diktatorja Sadama Huseina. Celo Hitler, ko je bil vojni poraz neizogiben, ni posegel po kemijskem orožju, saj je dobro vedel., da mu uporaba ne bo prinesla zmage, pač pa katastrofalne posledice za vse vojskujoče strani.

Asad je celo pristal na uničenje kemijskega orožja pod nadzorom mednarodnih nadzornikov, pa mu je v vojaškem smisli šlo slabše, kot v tem trenutku.

Ni pa izključeno, da so nekatere sekte znotraj upornikov tega uporabile, da bi dvignili mednarodni gnev in Asada dodatno demonizirale ter ga onemogočili v pogajanjih za mir, saj ni izključeno, da bo politično preživel.

Da se vojskujoče strani poslužijo zvitosti, ni prvič. Kolikor nam je iz zgodovine poznano, so nemške enote, preoblečene v poljske uniforme, napadle lastne obmejne stražarnice, da je dobil Hitler povod za kaznovanje poljske. Tudi v vietnamski vojni smo gledali na TV, kako so bivši šefi CIE priznali, da so sami zrežirali krizo z napadom na ameriško topnjačo v Tonkinškem zalivu in tako odprli pot za opravičenje bombadiranja Severnega Vietnama in Hanoja.

Sumljivo enotni so zahodni politiki in mediji v obsodbi kemijskega napada in v hitrosti povzemanja trditev Sirskega observatorija za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu in šteje nekaj desidentov. Tudi o orožju za množično uničeneje v Iraku je zbor zahodnih diplomatov ubrano pel na osnovi ponarejenih not obveščevalnih služb.

Morda pa gre le za pripravo ameriške vojaške intervencije, saj je izkoristek vsestranske podpore »demokratičnih sil« glede na vložke zanemarljiv. In kar je grozno za Arabce, je dejstvo, da se bodo okrepili šeiti, v Libanonu na grozo Izraela Hezbolah in na še večjo grozo Zahoda Rusi na Sredozemskem morju. Ker ima ZDA novega predsednika, je takšen scenarij tudi mogoč.

  • Share/Bookmark

Zakaj Cerarja za premiera?

Nekako se nočemo sprijazniti s parlamentarno demokracijo, kjer je predsednik vlade bolj koordinator, kot pa pravi vodja. Še vedno sanjamo o močnem , odločnem vodju, ki nas bo popeljal kot Mojzes v obljubljeno deželo.

Sam sem očitno demokrat, saj si želim preudarnega, cincavega predsednika, ki bi bil bolj koordinator kot vodja. In predvsem ne hiperaktivno in visoko produktivno vlado, ki bi proizvajala po tekočem traku nove zakone, nove novele, novelo novel, brez treznega razmisleka ali ima vlada dovolj moči in volje, da svoje produkte dejansko implementira v praksi. Tudi naglica s hitrimi postopki sprejemanja odločitev je nevarna. V javni obravnavi z dovolj časa, se pojavijo argumenti za in proti , organizira se lahko civilna iniciativa, ter kakšen umotvor tudi zruši. V takšnih primerih zakonodajalec reagira panično, saj misli, da si ne sme dovoliti, da njegov predlog pade. Zaradi močnega ega se odklanjajo tudi dobri predlogi opozicije z argumentom, da niso zrasli na naših logih. Če bi politika res verjela, da je dekla ljudstva, bi bil takšen ego popolnoma odveč.

Cerarja smo volili, ker je veljal za poštenjaka, res malo cincavega in obotavljivega, brez prave karizme. Preoblikovanje Cerarja v odločnega vodjo, potencialnega diktatorja, karizmatičnega laskača volivcem, populista, bo negacija starega Cerarja, ki smo ga nekoč s skoraj plebiscitarno podporo tudi izvolili. Izraelski in ameriški svetovalci mu ne bodo koristili. Prej švicarski, saj njihovega predsednika večina sploh ne pozna.

  • Share/Bookmark

Naborniška ali poklicna vojska?

Vse naborniške vojske imajo poklicno, profesionalno jedro. Le da pri naborniški zagotavlja številčnost velik potencial usposobljene rezervne sestave, medtem ko profesionalna temelji na pogodbenih vojakih in manjšo rezervo prostovoljcev, ki pa so zato tudi plačani. Profesionalna vojska je praviloma malo številčna, strokovno in kondicijsko izurjena in predvsem učinkovita pri intervencijah izven lastne države. Manj uspešna je pri obrambi lastne države v spopadu z vojaško močnejšo sosedo. Resen problem nastane, ko vojakom pri štiridesetih letih starosti poteče pogodba. Za v penzijo so premladi in delovne izkušnje jim ne odpirajo vrat drugje , kot pri slabo plačanih varnostnikih.

Je pa prednost profesionalne vojske v primeru notranjih nemirov, saj je nevarnost, da prestopi na stran upornikov, minimalna. Na eni strani imamo visoko usposobljeno policijo in vojsko, na drugi strani v vojaških spretnostih neuko ljudstvo.

Na tem blogu sem o dilemi naborništva ali izključna profesinalnost že pisal. Povedal sem, da je bila ena resnejših napak Janeza Janša, takratnega obrambnega ministra, ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. V Jugoslaviji je bil goreč zagovornik teorije oboroženega ljudstva, celo za avtorje SLO (splošno ljudskega odpora) preradikalen. Mislim, da je koncept profesionalne vojske dobil močno sinergijo z razpadom Varšavskega pakta ( ko Nato ni imel več močnega nasprotnika) in s transformacijo tega pakta v svetovnega žandarja, ki mora biti dovolj mobilen in usposobljen vojaških intervencij daleč od doma. Mogoč razpad EU, krhanje Nato povezave, porast nacionalizma in populizma, navali beguncev, mogoče verske vojne, odpiranje starih medsoseskih sporov so elementi, ko evropske države ponovno preverjajo doktrine vojskovanja.

Vzgojni element vojaškega roka ni pomemben; bolj je podoben vplivu internata, taborništva, delovnih akcij. Tudi slepega poslušanja in uboganja ukazov se nabornik ne nauči, saj dril ameriških marincev ni za evropsko okolje.

Teza, ki so jo zagovorniki poklicne vojske tako radi poudarjali, da je naborniška vojska v današnjem modernem času sodobnega vojskovanja neučinkovita, ne drži. Izraelska armada, ki temelji na naborništvu, je ena od najbolj učinkovitih. Zanimivo, da miroljubna Švica prisega na naborništvo in ima eno močnejših armad v Evropi . Rezervna sestava se redno usposablja, na kar so Švicarji ponosni. Doma imajo celo orožje, s katerim pa je presenetljivo malo nesreč in zlorab.

Spomnimo se Avstrije, ki je celo na referendumu zavrnila ukinitev naborništva. Danes miroljubna Skandinavija razmišlja o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka, da ne govorimo o naši bratski Hrvaški.

Kadar o tej temi razpravljamo, se najbolj pogosto odpirajo dileme o smiselnosti  “puzanja”, večnega čiščenja orožja i “zaleganja” v primeru atomskega napada iz leve ali desne, jutranjega vstajanja, posteljanja postelje ” na ivico” in podobno.

Osnovna dilema pa bo ostala. Biti demilitarizirana država, ki ji bo varnost zagotavljala diplomacija ali pa vojaško dovolj močna, da bo zmanjševala apetite sosedov.

  • Share/Bookmark

Paralizator

Ni mi jasno, zakaj toliko besed o uporabi paralizatorja v policiji.

Kader je strorilec nevaren, oborožen z hladnim orožjem, morda celo izurjen, je uporaba strokovnih prijemov in gumijevke  premalo, da ne bi tvegali resnih poškodb policistov in uporaba strelnega orožja preveč. Še posebno je paralizator primeren za zaprte prostore, kjer lahko uporaba strelnega orožja povzroči tudi civilne žrtve, ko gre za odbite krogle.

S paralizatorjem ne dobi policija nobenih novih pooblastil, pač pa le sredstvo, ki ga lahko uporabi za svojo in našo varnost na meji med strokovnimi prijemi in uporabo strelnega orožja.

Nikoli pa mi ni bila jasna uporaba zamaskiranih specialcev, ki napadejo, poderejo žrtev, jo med  vpitjem  vklenejo v stilu ameriških trilerjev, medtem ko so kriminalist, policist, sodnik, tožilec, priče prepoznavni in največkrat tudi žrtve maščevanja.

  • Share/Bookmark