Vnosi v kategoriji 'vera' ↓

Staroverci – uporaba kamnov

Žar kamen

Žar kamen je bil zagotovo najskrivnostnejši kamen, ki ga je moral v davni preteklosti vsak graditelj na skrivaj vzidati v hišo. To je lahko storil le v najdaljši noči ob zimskem kresu, ki je tudi rojstvo novega sonca, saj je ob zimskem kresu sonce najnižje na nebu in je zato dan najkrajši, potem pa se začne dan daljšati in sonce sveti močnejše. Zato se ponovno rodi in raste Žar kamen je moral biti del ognjišča prednikov, graditelj pa ga je še zaznamoval z namenom, da bi bil prepoznaven. Ko je bil kamen vgrajen v steno ali tlak, je za njegovo mesto vedel le graditelj, ki je bil prvi gospodar hiše, zato je to z njegovo smrtjo postala neizsledljiva skrivnost vsake hiše.

Žar kamen je v novo nastali dom prenašal moč nevidnih sil prednikov, ki bo skupaj z njim zagotavljala srečo in blaginjo tistim, ki bodo v njem živeli. Zaradi slednjega hiša z vzidanim žar kamnom ni nikoli propadla, razen morda v vojnem času. Tista, ki pa se je porušila, zagotovo žar kamna ni imela, bodisi zato, ker ga niso vgradili, bodisi zato, ker ga je graditelj iz maščevalnosti ali kakšnih drugih nagibov iz hiše odstranil.

V novo hišo so se vedno vselili le takrat, ko je bil žar kamen že vgrajen. Gospodar ga je namreč vzidal, ko je bila hiša še v fazi gradnje ali pa že dograjena. Zgodilo se je tudi, da nekateri potomci tega izročila niso spoštovali; to se je pripetilo tudi pri bližnji domačiji. Vnuk je od nonota, ki je ležal na smrtni postelji, izsilil, da mu je ob križu in sveči izdal hišno skrivnost, torej mesto, kamor ga je vzidal. Ker je bil žar kamen po njegovem mnenju del starega verovanja, ga je po njegovi smrti iz zidu odstranil in na njegovo mesto postavil kamen iz nekega znamenja. Kmalu za tem so hišo prizadele nesreče in smrt. Hiša je imela že pred prvo svetovno vojno udrto streho.

Ognjeni kamni

Takrat, ko so pripravljali apnenico, so vanjo nekateri zdravilci dali tudi take kamne, ki potem v vodi niso razpadli v apno kot drugi. Ti ognjeni kamni naj bi imeli v sebi veliko ognjene moči. Pri zdravljenju so vedno uporabljali le tri kamne. Pred uporabo so jih dali v kotel in jih na ognjišču greli. Ko so postali topli, jih je zdravilka posipala z voščeno “moko”. Preden jih je položila na obolela mesta, je toploto preizkusila z jezikom. Moč teh kamnov je občasno obnavljala tako, da jih je dala v krušno peč skupaj s kruhom.

Doblarski in volarski kamen

Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom, ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo. V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski, ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa. Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Cinč

Cinč je bil majhen najmanj dvobarven in komaj 10 mm velik prodnik, ki je služil kot varovalo pred hudim duhom in urokom. Moja mrzla teta po mamini strani je živela sama v Kozijski grapi in je vseskozi vedeževala, a le ženskam. Odkar je pomnila, je nosila v obleki všit cinč ki so ga nosile vse ženske po materini strani, kdo ve, koliko rodov. Všit je bil v obleko pod levo pazduho. Ko je staro obleko zavrgla in dobila novo, je vanjo všila isti cinč

Že kot mladenka sem teto večkrat obiskala, ker je bila mila in radodarna ženska. Umrla je okoli leta 1930. Ker sem bila v njeni hiši, ko smo jo pripravljali za pokop in tudi po pogrebu, ko sem pomagala spravljati njene stvari, sem se spomnila na cinč Pogledala sem oblačila, ki jih je imela na sebi takrat, ko je umrla, in ga z lahkoto našla. Tiste obleke pa so sosedje izločili, ker niso bile več uporabne. Njen cinč sem hranila v nočni omarici celih štirideset let. Ker vem, da ga nekoč, ko me ne bo več, ne bodo niti opazili, ga raje podarim Vam, ker vem, da cenite stare stvari in običaje. Teta pa mi je povedala, da je imel ta cinč še posebno moč, saj je bil najden v nekem staroverskem svetišču v Trebuši.

Kamne žilnike, ki so jim rekli veziči , so uporabljali oziroma to navado gojili le do začetka prve vojne, ko so bili stiki med staroverci pogostejši, saj so se večkrat obiskovali, še posebno, ko na kmetiji ni bilo večjih del. Že takrat je bilo v obtoku veliko več vezičev, kot je bilo staroverskega prebivalstva, ki so si jih izmenjevali med seboj.

Ko si takrat šel na obisk ali pa po opravkih, si doma vzel vezič, ki je bil velik kot večji kovanec, pa tudi večji. Ob vstopu v hišo si najprej vse prisotne pozdravil, ne da bi kaj rekel, pa si potem vezič postavil na polico notranjega okna. Včasih jih je bilo tam že nekaj, večkrat pa nobenega, saj je bilo to odvisno od števila obiskov, ki jih je imela hiša v zadnjem času. Po dehnarjevem prepričanju naj bi bila to “materialna” potrditev povezanosti enako mislečih družin ali posameznikov na nekem območju. Obenem pa neke vrste pozdrav, ki naj bi pričal o trdnosti ter številu vezi med nami.

Krint

Krint je ploščat prodnik, ki so ga staroverski otroci nosili s seboj v šolo, da je odbijal, kar so jim vsiljevali. Kot na vse tisto, kar smo zaradi večinske vere morali delati in poslušati. Toda večina naših otrok je bila na te razmere predčasno poučena in zato pripravljena. Dehnar nas je pogosto opozarjal z besedami: Misli tako, kot čutiš in verjameš, ne pa, kar ti ne naši pridigajo”. Seveda pa je vsak staroverski otrok pri sebi imel vedno ploščati prodnik krint, ki je ploskev kamenčka vsaj na eni strani razdelil na štiri dele, oziroma na štiri tročane, ki so imeli sredinsko točko skupno. Krint je seval veliko moč in tako odbijal, kar so ti vsiljevali. Iz istih razlogov so ga fantje vzeli, ko so šli k vojakom. Dekleta pa, ko so šla na tuje. Uporaben pa je bil tudi proti vsakemu vsiljevanju, tudi proti fantom, ki so bili nasilni do deklet.


  • Share/Bookmark

Staroverci -tršan

Tršan so uporabljali v primeru, da zduhec ( duša) umirajočega ni mogel zapustiti telesa. Ko namreč ni pomagalo niti pitje vode, ki si jo je sam zaželel; ta naj bi namreč pomagala zduhcu iz telesa; so mu pomagali tako, da so mahali s tršanom od umirajočega proti oknu ali vratom, kamor naj bi zduhec odšel. Ko je umrl, so tršan na ognjišču zažgali, saj drugače ne bi učinkoval.


  • Share/Bookmark

Staroverci- trojak, ojačevalec energije

Osnova, da trojak sploh stoji, so te tri palice imenovane starce. Na vrhu teh je postavljen rogin, v katerega je zapičena pušpanova vejica. Vsi trije njegovi kraki pa povezujejo vse tri starce. Oboje skupaj pa predstavlja Nikrmano. Pod roginomje železna rinka, ki daje cvekniku spodaj dodatno moč. Vse zbrane moči iz trojaka preidejo spodaj v cveknik, ki jih usmeri in odda v telo ali kakšno stvar, ki leži pod njim. Rinki potem sledi rešten, ki predstavlja nebo z luno, soncem in zvezdami, ki jih povezuje tročan. Vse te sile pa se naposled prav tako usmerijo v spodnji cveknik. Ko trojak postavimo v prostor, le­ta samodejno deluje, tako da izniči vse slabe sile in tako onemogoča hudemu duhu in drugim sovražnim silam, da bi prišle v hišo. Kot vidiš, sedijo” starcev vdolbinah vseh treh bulcen, ki imajo prav tako zbrane vse močne sile reke, ki jih je tisočletja brusila in oblikovala s svojmi mirnimi in divjimi vodami.

Tu pri nas ga je imel le stari Brezar, ki je z njim tudi zdravil. Žal je bil njegov trojak med prvo svetovno vojno uničen, od njega pa so se ohranile le vse tri bakule.

Tega pa je okoli leta 1920 naredil mladi Brezar, ki ga je kot njegov oče, vseskozi uporabljal večinoma doma, zelo redko pa izven hiše. Razen takrat, ko so iskali vodo in zaklad. Nekoč so z njim v gozdu tudi odkrili kraj, kjer je bil zakopan izginuli domačin. Tega je do njegove smrti uporabljal tudi mladi Brezar.

Kot otrok sem si nekoč z zarjavelo žico opraskal levo roko. Naslednji dan je bila roka zelo zatečena, rana pa se je vnela in postala gnojna. Ker sem ponoči že čutil bolečine, sem moral k Brezarju. Sprva mi je dal piti grenko tekočino,za tem pa mi je rano spral in nanjo začel kapljati vročo smolo, da sem vpil od bolečin. Seveda sem se kmalu umiril, tako da sem se lahko ulegel pod trojak in si obenem položil bolno roko na trebuh. Šele takrat je lahko Brezar nanjo usmeril cveknik tako da sem se pomikal, kot je zahteval. V takšnem položaju sem ležal toliko časa, da sem zaspal. Ko sem se prebudil, mi je z žlico ponudil še neki prašek, ki sem ga moral splakniti s toplim kozjim mlekom. Nato sva s prijateljem, ki me je spremljal, odšla domov. V veselje vseh sem bil čez dva dni popolnoma zdrav. Čeprav imam tisti trojak doma že nekaj let, nisem niti pomislil, da bi ga preizkusil, saj dobro vem, da je zato potrebno imeti tudi veliko znanja o zeliščih. Predvsem pa moraš imeti v sebi še posebno moč, ki je dana le redkim. Danes tu okoli takšne moči gotovo nima nihče.

Oba, tako stari kot tudi mladi Brezar, sta pod cveknik dajala tudi zelišča,semena in drugo z namenom, da bi dobila še dodatno moč.

  • Share/Bookmark

Staroverci – zdravilne rastline

Nebernik je bil cenjena rastlina, za katero so od učitelja izvedeli, da se imenuje gorski šetraj. Vendar gre pri tem za podvrsto, ki ima namesto belih modre cvetove. Pred prvo svetovno vojno je nebernik rasel le na severozahodnem pobočju Velike babe.Ker pa so ga večinoma nabirali ob cvetenju, mu ni uspelo tvoriti semen, zato ga je bilo iz leta v leto manj, po letu 1925 pa ga tam niso več našli.Na Livških Ravnah so ga gojile številne ženske. Danes ga ima verjetno le še Antonija. Vsi, ki so ga gojili nižje in vzhodno od Raven, so ga dobili le pri domačinkah. Gojili pa so ga predvsem zato, ker so ga potrebovali pri nekih staroverskih obredih.Govorilo se je, da čim više rase, temnejše modre cvetove ima, saj je bliže modrini neba. Ženske so ga pile vedno z materino dušico,in sicer v razmerju 1:1. Starejši nabiralci, ki so ga nabirali še naVeliki babi, pa so ga poznali tudi kot Nikrmanino rožo. Verovanje, da pitje nebernika pomaga žen­skam ohranjati mladosten videz, se vedno manj omenja. Danes je cenjen kot zdravilo za želodčne in prebavne težave, pa tudi kot dišavnica pri mnogih jedeh.

Priljubljen čaj ( čaj so imenovali srcint ):

4 deli šetraja

2 dela mete

2 dela materine dušice

1 del tavžentrože( Cenntourium crythiaca )

1 del koromača ( janež , Foeniculum vulgare )

Drevesni lišaj ( čider) in skalni lišaj (čadron )

Brezar je nabiral čadron po kamnih in skalah od vrha hriba pa vse do reke Idrije. Vsako barvo je dal v posebno škatlico. Bilo jih je veliko, kar poglej okoli, sam jih lahko prešteješ. Čider pa je nabiral le na drevesih oziroma na vseh rastlinah. Tudi to ni skrivnost, če se potrudiš, jih boš ravno tako veliko našel. Čadron je uporabljal za zunanje zdravljenje, to je za vse, kar je vidnega na telesu. Čider pa za vse bolezni v človekovi notranjosti. Če pa čadron ali čider nista pomagala, je Brezar uporabil mešanico obojega. Toda pred tem je moral ugotoviti sledeče. Če je nekdo bolezen, recimo bolni mehur, zdravil z zelenim čadronom, je moral dodati čider, to je nekaj belega.To je le primer, da bi lažje razumel. Nekatere bolezni pa so zahtevale veliko izkušenj z mešanjem, kajti prav to je skrivnost tega poklica. Enako velja tudi za odmerke enega ali drugega. Odmerki pa se vedno merijo z isto želodovo kapo.Pri živčnih obolenjih in božjasti pa čedron in čidar ne pomagata, ker gre za bolezni, ki niso sestav­ljene iz snovi, kot je meso, kri ali kost, temveč iz nevidnega, zato je bilo potrebno drugačno zdravlje­nje

Preobjeda

Tonija pa je najbolj zanimalo izdelovanje kapljic prejede,ki pa je bila strupena in je rasla le na enem kraju ob Livških Ravnah. Te kapljice so v majhnih količinah pomagale pri hudih bolečinah, ki so jih imeli predvsem starejšibolniki. Ne vem zakaj, toda to učinkovito zdravilo je Toni imenovalomeja.

Moč zdravilnih rastlin na posebnih energetsko bogatih mestih

Vse zeli v tem tročanu pa so bile še bolj zdravilne od ostalih, še posebno arnika, tavžentroža in jelenov rog ( glog ). Prav zadnji pa je danes po krivici skoraj pozabljena zel, ker ga nekateri imenujejo hudičev grm.

Bela omela

Povedal mu je, da je omela edina zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima direktnega stika z zemljo, ki pa jo hrani. Zato raste v nadsvetu, kjerdobiva še dodatno moč lune, sonca in zvezd. Njeni listi pripadajo Zemlji, bele svetlikajoče jagode pa nebu, kjer prebiva Nikrmana.

Halucinogene snovi

Da bi to stanje ob vedeževanju bilo še skrivnostnejše, so se posluževale še drugih zvijač. Med te so sodile še posebne omame oziroma snovi, ki so jih pridobivale predvsem iz nekaterih rastlin in gob.

Ali mi lahko poveš, iz katerih?

Zdi se mi, da so eni rastlini rekli ciganska trava ( kristavec, lat. Datura stramenium), drugi pa volčja češnja(Atropa belladenna)od gob pa sta bili to rdeča mušnica in cingla ( strupena goba). Poznale pa so tudi špansko muho. Drugih pa se sedaj ne morem spomniti.

Nekateri so v tobak mešali tudi liste nagnoja in ciganske trave. Med kajenjem so padali v posebno stanje.

  • Share/Bookmark

Staroverci in zdravljenje

Staroverci – zdravljenje

Šetraj

V našem verovanju pa je imel srcint posebno mesto, saj so ga cenili kot zdravilno zelišče in mistično rastlino, o kateri pa se v širši javnosti ni govorilo. Njegovi modri cvetovi naj bi pomenili delček Nikrmaninega neba, ki ga je namenila prav tej rastlini. Ker pa so ga, zaradi vseh teh lastnosti, pretirano nabirali, ga v naših gorah že dolgo ni več. Zaradi tega je dehnar rotil vse tiste, ki so ga gojili doma, naj ga skrbno čuvajo in razmnožujejo, da bi se ohranil zanamcem, pa čeprav le na vrtu. Opozarjal pa je tudi, da je bila različica šetraja neka druga rastlina, ki ima manjše in manj številne bele cvetove.

Zdravilne točke

Tako so jo imenovali v Potoku, ker je bila v resnici zdravilna, še posebno pa mesto ob nekem kamnu. Ne vem točno, kje se nahaja, mislim pa,da v bližini Malega vrha, mogoče celo severneje.Ali pa se motim. Tam namreč nisem bil nikoli. Znano pa mi je, da so bolni ljudje na tistem mestu večkrat ležali in tudi ozdraveli, ker naj bi v spanju videli Belina. O tistem kraju mi je pripovedoval tudi dehnar, ki si je tam ozdravil bolečine v hrbtenici.

Zdravilec Jerin zdravi s pomočjo psa

Dobil pa sem informacije, da hodi iz kraja v kraj, a nihče ne ve, kam je v resnici namenjen. Prijatelji, ki jih je izbral sam, ga kličejo Jerin.Izvedel pa sem nekaj o uspešnem zdravljenju s pomočjo psa. V času pred prvo vojno je eden od naših doma pomagal pri spravilu sena na skedenj.Ko je tisti spodaj metal seno iz voza na skedenj, ga je po nesreči zabodel v nogo, a delal je naprej, kot da se ni nič zgodilo. Po enem mesecu je imel že veliko gnojno rano, videla pa se mu je tudi kost. Ker ga je zaskrbelo, je odšel k zdravilcu, ki je živel v hiši nad Potokom. Zdravilec je imel pri hiši manjšega izurjenega psa, ki je takoj zavohal vse gnojne rane in jih tudi oblizal do čistega. V nekaj dneh je dosegel, da se je rana začela celiti in se s časom tudi posušila. To znanje in vse drugo danes obvlada tudi omenjeni Jerin, ki pa se menda o teh zadevah noče pogovarjati. Zanj so vsi vohuni in navadni pokvarjenci, saj jim ni do tega, da bi bolnikom pomagali, ampak da bi od tega imeli le koristi.

Brezar zdravi s kamni

Zdi se mi, da je takoj vedel, kako je z njim, saj je iz nahrbtnika vzel stekleničko in mu v kozarec natočil medežijo , ki je močno dišala. Nam, ki smo se gnetli okoli njega, pa je naročil, naj se postavimo ob stene. Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom , ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo.V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski,ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa.Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Zdravljenje z lubniki

Ko je začel z zdravljenjem, je imel na levi roki tri lubnike, in sicer na palcu, sredincu in mezincu, na desni pa dva, na kazalcu in prstancu. Preden je stopil do bolnika, se je usedel na trinožnik in prekrižal roke na prsih. Komolca je potem naslonil na kolena, sklonil glavo in se z obema kazalcema dotaknil čela. V mislih se je nato obrnil na “veličo mat”, ki jo je prosil za pomoč pri zdravljenju.Obvezen pripomoček je bila tudi olupljena glogova palica, na katero je natikal poljubno število različnih lubnikov, ki jih je potem drgnil po telesu naprej in nazaj, tako da so se obračali. Pred začetkom zdravljenja pa je moral bolnik zaužiti poln lubnik medu, ki mu je primešal 13 zelišč v prahu. V to zdravljenje je večkrat vključil tudi posamezne zvezde, luno in sonce. To je počel tako, kot sem ti že omenil, da jih je opazoval skozi izbran lubnik. Zelišča, ki je uporabljal za čaje, ali pa tiste, ki jih je priporočal bolnikom za domačo uporabo, je odmerjal z lubniki različnih velikosti. Seveda je na ta način zdravil le stari Brezar, medtem ko mlajši tega ni znal, ali pa tega ni želel opravljati.

Izdelava lubnikov ; Ob mlaju v mesecu maju je v gozdu posekal nekaj mladih dreves divje češnje, in sicer tako kot so to počeli tudi zdravilci. Z dreves je nato odstrnil veje, deblo pa razžagal na krajše kose in jih dal na zemljo za hišo, kjer je bila stalna senca, ter jih pokril z listjem. Če je šlo vse po sreči, je les čez tri leta zgnil. Ostalo je le obodno lubje, ki ga je spravil v suh prostor. Iz lubja je nato izdelal lubnike, ki so bili dolgi približno 5 cm in debeli toliko, da je lahkovanje zlahka vtaknil prste.

Brezar zdravi z rokami

Pri sosedih je živela priletna ženska, ki je že veliko let bolehala in tako s težavo opravljala hišna opravila. Zdravila sta jo oba, tako Bizét kot Brezar, a je izboljšanje trajalo le nekaj dni. Bizét je zato obljubil, da jo bo poskušal ozdraviti, ampak pod določenimi pogoji, ki so nastopili, ko je nekega dne stopil v stik s svetom mrtvih. Poleg tega pa se je tisti dan začel tudi lunarni mesec, zato je začel z zdravljenjem sosede, mi pa smo ga iz gole radovednosti opazovali. Bolnica se je njegovega prihoda razveselila in bila tudi pripravljena sodelovati, saj je na podu v izbi že pripravila ležišče. Bizét ji je nato povedal, kako in kam se mora uleči, in ji nato za glavo položil srp, k nogam pa koso, tako da sta bili obe rezili obrnjeni stran od bolnice. Srp in kosa naj bi odganjala zle duhove. Ker je vedel, da se njena bolezen kaže z bolečinami v trebuhu, je najprej moral poiskati boleče mesto v telesu. Z obema rokama je počasi drsel od glave proti stopalom, tako da se ni dotikal njenega telesa, ob njej pa se je pomikal po kolenih. Ker žarišča bolečine ni našel, ji jeukazal, naj se obrne na trebuh. On pa je ponovno drsel nad telesom, dokler se roke niso ustavile nad njenim ledvenim predelom. Zato je roke položil na tisto mesto. Bolnica mu je kmalu rekla, da pod rokami čuti toploto, ki se povečuje. Rekel ji je, naj se obrne, on pa je vstal in si je z nečim, ki je prijetno dišalo, namazal obe roki in jih položil na njen trebuh. Tudi takrat mu je rekla, da čuti toploto. Čez čas se je zopet dvignil, si ponovno namazal dlani in odšel okoli nje, da ji je roke lahko položil še nadrugo stran trebuha. Ko mu je rekla, da pod rokami čuti, kot da se v njej nekaj premika, je odnehal in vstal. Pobral je srp in koso ter trikrat udaril drugega ob drugo, s tem pa za tisti dan končal zdravljenje. Zdravljenje je v naslednjih dneh še večkrat ponovil, tako da je soseda popolnoma ozdravela. Vsem prisotnim pa je še povedal, da je človek kot gosenica, ki v mladosti veliko je, da raste. Na stara leta pa se začne obdobje, ko se telo pripravlja, da se zabubi in takrat se začnejo različne zdravstvene težave, dokler se ne iz telesa “izleže” metulj zduhec, ki zleti v novo življenje.

Zdravilec Kraut ozdravi mrtvoudnega

Kraut je na mrtvoudnem izvajal vse vrste zdravljenja, ki jih je poznal. Najprej ga je zmasiral z zelenim kamnom, nato pa nekatere dele telesa prekril z arniko, namočeno v scavnici. Sledilo je šibanje z vrbovimi metlicami. Začel je pri glavi in končal pri stopalih. Na koncu pa ga je še celega prekril s posebno ilovico, ki jo je grel na skali, in ga tam na soncu tudi pustil, da se je ilovica na njem posušila. Ko so ga zvečer pripeljali na Krautov dom, je ilovico ponovno namočil s toplo tekočino, v kateri so se namakala izbrana zelišča, in ga pokril s kožuhom. Ko se je Tone zjutraj prebudil, je že čutil vse dele telesa, zato ga je Kraut odpeljal k potoku Lepenki, da se je v njej najprej namočil in za tem še okopal. V hišo je prišel zdrav, nato pa so vsi skupaj nazdravili

Mrtvaški kamni ali moči teme

Ko je grobar Karlin na Lomu prekopaval neznan grob, je ob nogah okostnjaka našel kot čevelj velik ploščat kamen, ki je bil pol črn in pol bel. Ker je vedel, da podobne stvari zbira zeliščarka Hujna iz Kozijske grape, ji ga je dal v zameno za steklenico vina in nekaj tobaka. Do tukaj so govorice, ki se širijo naokoli. Res pa je, da je imela Hujna kamen, s katerim je zdravila nekatere bolezni, predvsem trganje v sklepih in zatekanje nog, tako da je bolnik stopil na mrtvaški kamen z vsako nogo dvakrat. Ženskam, ki so imele stalne glavobole, pa je mrtvaški kamen položila na glavo. V usta jim je dala še volneno nit, ki se je končala v obeh dlaneh, ki so slonele na kolenih.

Zemeljski kamni

Zemeljske kamne so iskali v jamah, breznih in kamnolomih, imeli pa so podobo človeka ali kateregakoli uda in organa. S podobnostjo kamna so potem zdravili tisti del telesa. Tako so kamne v obliki srca polagali na levo prsnico. Preden so kamen uporabili pri zdravljenju, so ga dali v vrečo, v kateri je bilo 13 zelišč. Katera zelišča so to bila, pa je bila skrivnost. Verjeli so, da so zemeljski kamni v oblasti jamskega škrata, ki pa je bil po večini dobrega duha. Ko pa ga je obsedel hudobni duh, kamen ni deloval.

Samopomoč

Zdravilec Brezar je priporočal, da to opravimo vsaj enkrat tedensko, na isti dan in pred počitkom. Čim dlje traja, bolje je za telo. Trajati pa mora vsaj eno uro. Pri tem potrebuješ vsaj tri velike žlice kozjega masla ( lahko je tudi olje, najbolje polhova mast ali brinovo oljke), kjer si predhodno v mleku namakal posebna zelišča, ki jih odstraniš, preden se kislo mleko speni. Ko začneš z obema rokama mrcvinat ( gnetiti)telo, si moraš dlani rahlo namazati s kozjim maslom. To ponovimo vedno, ko se roke posušijo. Mrcvinatzačnemo pri prstih leve noge, tako da jih s prsti obeh rok do podrobnosti “zmečkamo”, da zaznamo vsako mišico in kost. To pa naredimo z vsakim koščkom telesa. Od časa do časa pa je potrebno z obema dlanema potegniti navzgor, kot bi potegnil nogavico. Ko pridemo do kolka, prekinemo in isto ponovimo na desni nogi. Ko tudi tam pridemo do kolka, prenehamo. Takrat pa začnemo z obema rokama mrcvinat naturo (spolovilo). Pri tem moramo biti bolj nežni, zato pa šebolj natančni, da ne bi izpustili kakšnega predela. To velja še posebno za mlade, in sicer tako moške kot ženske. Nato nadaljujemo na trebuhu in vse do požiralnika. Od tam pa na levo in nato še desno stran prsi. Ženske morajo na teh predelih biti nežnejše od moških. Prav takomoramo z obema rokama mrcvinat od leve pazduhe proti sredini hrbta, vse do zadnjice, ki jo moramo pregnesti kot kruhovo testo. Še posebno tisti, ki preveč sedijo. Ko je to opravljeno, se lotimo še desne strani. Takrat pridejo na vrsto prsti leve roke, ki jih moramo z desnico res dobro obdelati, vse do ramena. Tu naj se potrudijo vsi tisti, ki opravljajo svoje delo predvsem z rokami.Vse to pa ponovimo še z levo roko. Najdolgotrajnejše opravilo je z glavo. Z obema rokama začnemo pri vratu spredaj in nato zadaj. Še posebno se moramo posvetiti vratnim vretencem in ramenskim kostem. Nadaljujemo na vrhu glave, preko čela, očesnega dela, nosa, ustnic in brade do ušes. Ne da bi se obrisali ali umili, popijemo vroč ali mlačen čaj iz srcinta ( šetraj) in gremo spat. Zjutraj se bomo prebudili, kot prerojen.

  • Share/Bookmark

Staroverstvo v Posočju

Iz nevidne strani neba

Zadnjič sem naletel na googlu na knjigo Iz nevidne strani neba, ki jo je napisal Pavel Medveščak in jo je izdala SAZU, oddelek za arheologijo. Zanimivo branje. Knjiga je v celoti objavljena na spletu.

Gre za opis stare vere, ki se je do nedavnega ohranila v tolminskih grapah in se je zaradi tajnosti, ustnega izročila in odmaknjenosti grap od kulturnih in civilizacijskih tokov še ohranila, vsaj v obdobju, ko je avtor z intervjuji in pogovori zbiral staroverske resnice po koščkih pred štiridesetimi leti. Za bralca je zanimivo, kako vera pojasnjuje celovit pristop (holistični), kjer je neživa narava v bistvu tudi živa in ima elemente indijanskega animalizma. Opisan je pomen kamnov, ki so poznani iz neolitskih kultur in iz katerih je dr. Pogačar Marko razvil celo znanost pomena kamnov kot akupunkturne točke, ki so pomembne za zdravje Zemlje. Na stečiščih tročanov so staroverci govorili o kačji meji, medtem ko Pogačar uporablja izraz zmajeve črte, oz. osi. Vrhovno božanstvo je bila velika mati, ki so jo imenovali Nikrmana in je bila prisotna povsod. Posvečenim se je občasno prikazala v poljubni obliki iz narave ( oblaki, drevo, odsev v vodi in podobno). Sestavljali so jo trije elementi, ki so tvorili tročal ( ogenj-sonce , voda, zemlja ). Če pa je nastopal še četrti element zrak, so govori o nadalni manifestaciji božanske moči, ki so jo imenovali Bog dej. V obliki trikotnika, to je trojnosti, so gradili tudi hiše. Pravokotnik je bil sestavljen iz dveh trikotnikov, Za hišo so postavili dva temeljna kamna in na osnovi teh dveh postavili tretjega , imenovanega Binkl ( der Winkel). Verjeli so v sveta drevesa (hrast je imel poseben pomen), skrivnostno moč vode ( razni tolmuni), moč jam, brezen in gora, kamnov, skal. Častili so kačje glave ( izdelane iz kamnov) in so se sami imenovali kačarji. Božanskost kač poznamo tudi pri nekaterih indijanskih kulturah, vendar je za staroverce pomen kače predvsem kot simbol zemlje, ki je pomemben element troča ( trojice), saj kača z večnim plazenjem simbolizira element zemlje. Poznali so več svetov; zemeljskega, podzemeljskega in nadzemeljskega, ki pa je bil sestavljen iz več podsvetov. Podobno kot stari Egipčani so častili rodnost in rodne cikluse, to je letne čase. Prisegali so na lunin koledar. Ker je njihovo verovanje temeljilo na trojnosti, so posebno slavili dneve ali leta, ki so vsebovali število tri. Npr. niso praznovali petdesetletnice ( Abrahama), pač pa 39 letnico, vsaj vsebuje več trojic ( 3 + 3×3 ).

Njihov verski in posvetni voditelj se je imenoval dehar, ki je še za čas svojega življenja pripravljal naslednika in na njega prenašal vedenje in znanja. Posvetovalni organ doharja (vrača) so sestavljali trije posvečeni možje, ki so se menjali po poteku mandata. Za kaznovanje nepokorščine so imeli tudi trojko , ki jo je določil dehar in se je imenovala črna vahta. Po odobritvi deharja in strinjanju posvetovalne trojice posvečenih, so člani črne vahte svoje delo opravljali v tajnosti. Niso poznali usmrtitve, pač pa pohabljanje z udarci kolov.

Stara vera je v odročni skupnost delovala tajno in navzven se staroverci niso razlikovali od večine. Celo krščanske obrede so navidezno sprejemali, saj je dehar ocenil, da se glede na razmerje sil ohrani njihova vera le z navidezno potuhnjenostjo in strogo tajnostjo.

V nadaljevanju pa bom opisal njihova orodja za manifestacijo božanske moči, njihove jedilnike za posebne svete namene , obredne pijače ( halucinogene), kajenje halucinogenih rastlin, zdravilne rastline ter načine zdravljenja z rastlinami, s polaganji kamnov, borba proti toči in obred za deževje v sušnih obdobjih v obsegu, ki je dostopno v knjigi. Vendar bo vse to opisano v naslednjih poglavjih, saj imam veliko znancev, ki me opozarjajo, da ljudje ne želijo dolgega branja in je njihov maksimum dolžina teksta na twiterju.

http://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/ISBN9789612548490.pdf

  • Share/Bookmark

Maščevanje ali odpuščanje?

Zadnjič smo se v krogu znancev pogovarjali in pogovor je nanesel na maščevanje.

Kar zeval sem od začudenja, ko so mi veliki humanisti razlagali, kako je maščevanje sladko in kako se prenaša še na otroke. To dejanje razumejo kot pravičnost, kot svetopisemsko resnico, da se dobro z dobrim plača in hudo z hudim kaznuje. Samo maščevanje nima veze z dobrim in zlom, pač pa le s pravičnostjo, ki je pomembna za kohezivnost družbe in kolektiva. Maščevanje se je svetopisemsko prenašalo tudi na otroke, saj je po Mojzesu bil preklet tudi naslednji rod ( do treh rodov).

Ko sem pobrskal po spominu, sem ugotovil, da pravzaprav v jeseni življenja nimam več sovražnikov, ki bi se jim moral maščevati. Seveda sem bil v mladosti jezen na nekoga, ki mi je izpeljal punco, na nekoga, ki me je »zajebal« pri šefu, na nekoga, ki mi je ukradel idejo, na nekoga, ki mi je zasedel parkirni prostor. Vendar je misel na maščevanje ( da mu dam poper na rep) popolnoma odveč, saj ni več enakih okoliščin, da bi lahko škodoval. Domneval sem, da ljudje niso dobri, niti hudobni, če ne pride do konflikta interesov. Uživanje v delanju zla pa je domena psihopatov.

Družbena praksa žal potrjuje zagovornikom sladkosti maščevanja. Pravzaprav je tisti del kaznovalne politike, ki govori o zadoščenju žrtve, tudi vidik maščevanja. Sam sem to razumel tako, da z zadoščenjem žrtvam in njenim svojcem v plemenskih, rodovnih in klanovskih družbah odvzema naboj za vojno med njimi in iskanjem pravice na osebni ravni. Niccolo Maciavelli je leta 1513 v priročniku Vladar opisal, kako je potrebno nasprotnike in njihove potencialne naslednike iztrebiti, kar so s pridom uporabili boljševiki, ko so odstranili carja Romanova. Podobno so naredili tudi v francoski revoluciji meščani Pariza.

»Gorje premaganim!« je reklo, ki ga poznamo že iz rimskih časov. Tudi po drugi svetovni vojni so ga izvedli osvoboditelji . Še posebno vestno nad tistim delom prebivalstva, ki jim bi lahko bil v napoto pri njihovem pohodu na oblast in pisanju nove zgodovine. Komunizma ni več, spravne maše so opravljene, obeležja tudi, celo odškodnine so bile nakazane, pa sovraštvo in želja po maščevanju še vedno tli. Imam nekaj sorodnikov, kateri starši so bili žrtve medvojnih in povojnih pobojev, ki bi pomiritev našli le v tem, da zgradimo novo Teharje , kjer bi ta rdeči prejeli zasluženo plačilo in njihovi otroci doživljali stigmatizacijo.

Po drugi strani pa se permejdušajo borci : Saj vidiš. Še več bi jih morali pobiti.

Krog maščevanja ni nikoli zaključen. V času razpadanja Jugoslavije sem bral nekega nemškega avtorja, ki je govoril o tem, da morajo preteči vsaj tri generacije, da sovraštvo ugasne. Dokazoval je z ameriško državljansko vojno, z versko vojno v Nemčiji, med rojalisti in republikanci v Angliji in še bi se našlo. Zgodovinske travme med Nemčijo in Francijo in seveda med narodi na Balkanu so po njegovem še vedno žive, le olja je potrebno priliti na žerjavico in malo popihati.

V Jezusovem evangeliju je veliko receptov tudi za današnje dni. Tista o odpuščanju tudi sovražnikom je že ena izmed njih.

  • Share/Bookmark

Svinjske glave na gradbišču džamije

Berem: Delavci na gradbišču džamije so našli svinjske glave in v kozarcih kri, kar razumejo muslimani kot žalitev.

Seveda je to provokacija, ki želi radikalizirati tudi zmerne muslimane. Komu to odgovarja?

Radikalnemu islamu , ki se zaradi gorečega verskega prepričanja ne bi dotikal svinjskih glav in našim domoljubom, ki v zaostrenih razmerah pričakujejo svojo zgodovinsko šanso.

Zaradi zapletenega časa in krhkega ravnotežja je prioritetna naloga organov pregona , da skrunitelje gradbišča najdejo in jih pripeljejo pred roko pravice.

Dogodek ni le ekološki in higienski problem , pač pa je štos v spodbujanju verske in mednacionalne nestrpnosti, ki lahko v zaostrenih razmerah sproži resne varnostne probleme.

  • Share/Bookmark

Črna magija in elektronika

Čarovnik Janez je bil znan mag. Po naročilu je priklical težave na sovražnika, poskrbeti, da je konkurentu promet upadel in dolžniku nakopal prekletstvo, dokler ni npr. svoj dolg poplačal. Delal je predvsem za naročnike, ki so želeli nekoga kaznovati, se mu maščevati. Brez nasilja, brez groženj, brez razbijanja avta in lomljenja kosti. Celo brez verbalnega nasilja.

In kar je najpomembnejše, brez dokazov.

Brdavs, uspešen poslovnež, se je zameril Kosobrinu do te mere, da je ta najel čarovnika Janeza. Dosedanje uspešno in mirno življenje se je spremenilo.

Utrujen Brdavs se je po zaključku dela usedel v svoj avto in ga hotel zagnati. Avto se ni odzval. Poskušal je in poskušal. Zastonj. Ko so ga odvlekli na servis, so ugotovili, da je bilo potrebno le resetirati računalnik in program naložiti na novo. » No, to se zgodi redko, » so ga potolažili. In to se je zgodilo še kar nekajkrat. Celo na varovanem parkirnem prostoru se je zgodba ponovila.

Kaj je storil čarovnik Janez. Na spletu je kupil elektromagnetni pulzer, se približal avtu in na mestu, kjer je običajno avtomobilski računalnik, pulzer aktiviral. Močan udar elektromagnetnega sevanja je »zmešal računalnik« In kot vam je znano, sodobni avto je brez računalnika kot avto brez bencina. Za vsak slučaj se je na varovanem parkirnem prostoru Janez celo posvetil proti TV kameri, da jo je zaslepil za čas, ko se je sukal okoli Brdavsovega vozila. Preko spleta prodajani elektromagnetni pulzerji ( EMP) so prenosni, na alkalne baterije in stanejo od 100 evrov navzgor. To sicer ni orožje iz filma Vojne zvezd, saj je domet zelo omejen ( na neposredno bližino), saj baterije ne zagotavljajo dovolj električne moči. Je pa za Janezovo magijo čisto dovolj.

Nekaj linkov o EMP ( elektromagnetni pulzer):

http://www.amazon.com/Hi-Tech-New-2015-Device/dp/B00SINWRQQ

http://www.aliexpress.com/price/emp-generator_price.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&gclid=CMunjMTF_MkCFWnmwgodlbwBXQ

http://www.aliexpress.com/premium/emp-generator.html?

Seveda pa se pritiski na Brdavsa s tem niso končali. Čarovnik Janez je vedel, da so neslišni zvočni valovi nizkih frekvenc odlično orožje. Iz strokovne literature je znano, da so valovi frekvence 16 Hz ( 16 nihajev v sekundi) za človeka nevarni. Jakost do 120 dB povzroča slabost, pri 130 dB poškodbe notranjih organov in nad 130 dB zastoj srca in smrt. Zvok zelo nizkih frekvenc nastaja pri potresih, pri obratovanju zelo težke mehanizacije. Tudi krokodili ga sproščajo. Pri človeku povzroča tesnobo, strah, neugodje. In kar je za čarovnika pomembno. Naprave za merjenje hrupa ga ne zaznavajo, saj so vsi aparati nastavljeni na področje od 30-5000 Hz, torej na hrup, ki ga slišimo. Generator hrupa , ki ga ne slišimo, pač pa občutimo, si je izdelal sam, saj jo na spletu ni našel. Kupil je nastavljivi frekvenčni pretvornik električnega toka in ga zvezal preko zvočnika in ojačevalca v napravo za emitiranje zvočnih valov. S potovalko z odprtino za trobljo zvočnika 8 ali megafona) je posedal pred lokalom in jo usmerjal proti obiskovalcem.

Prebral je tudi, da z ustrezno frekvenco lahko predmet, ki ima lastno nihanje, spravimo v resonanco, da se prične majati ali celo zruši. Že pred leti so to metodo preskušali v francoski vojski. Čarovnik Janez se še dobro spominja obširnega članka v Naši obrambi.

Prebral je tudi, da je potrebno prilagoditi frekvenco zvoka dimenzijam predmeta, ki ga mislimo zrušiti. Z avtom se je pripeljal v bližino Bedančeve hiše in usmeril snop izbranega zvoka v objekt. Kot bi bil majhen potres, je zadrhtela hiša in v njej vsi stanovalci. Do daljše resonance ni prišlo, saj ima hiša nešteto konstrukcijskih rešitev, ki nevtralizirajo in dušijo nihanja.

Za argumentiranje te teze je navedenih nekaj linkov:

Zanimivo je diplomsko delo Tanje Stojko Psihotronsko orožje-mit ali realnost, Univerza v Ljubljani 2010. v tem delu so v slovenščini povzeti poskusi iz tega področja in našteta je tudi literatura za poglobljeno brskanje.

https://www.youtube.com/watch?v=rHM26ODThnU
https://www.youtube.com/watch?v=oXGmgza-UBQ

https://en.wikipedia.org/wiki/Hypersonic_effect

https://en.wikipedia.org/wiki/Sonic_weapon

https://www.youtube.com/watch?v=QSMyY3_dmrM

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/stojko-tanja.pdf

Če tudi nekdo prijavi, da ga je čarovnik Janez začaral in mu s črno magijo nakopal težave, kdo bi mu v obdobju pozitivizma verjel?

In zakaj ta članek, Stric Marč? Da daješ ideje fakinom?

Ne, le zato, da so ljudje pripravljeni na banalno resnico, ki se lahko skriva za »transcedentno duhovno močjo« nekega »guruja« In da se zakonodajalec pripravi tudi na sodobne prijeme ustrahovanja ljudi, dokler pojav ni razširjen in splošen.

  • Share/Bookmark

Neumne ženske?

Berem: V islamu so ženske oboževane in cenjene.. Zakaj torej želijo biti naše enakopravne?

V islamskih deželah deklice redko hodijo v šolo. Prihranjen jim je torej stres izpitov, izpraševanja, nasilja sošolcev in mobing učiteljev.

Radka dekleta hodijo na delo. Mož jih je dolžan preživljati. Prihranjeno jim je delo, zgodnjo vstajanje za odhod v službo, prihranjen jim je mobing, prihranjeni so jim mačistični izpadi moških, prihranjen jim je strah za izgubo službe, ni nevoščljivosti in spletkarstva na delovnem mestu.

Ostaja jim skrb za dom, moža in otroke. Temu ne ubežijo niti naše enakopravnice.

Na ulici jih ne nadlegujejo, saj so zakrite in vedno v spremstvu moža ali sorodnikov.

Ker so zakrite, je vznemirljiv že košček golote, ko jo pokažejo izbrancu. Naše ženske pokažejo vse in zaradi inflacije golote prav nič ne vznemirjajo. Pri naših je posledica inflacije gole kože že pomemben sam estetski videz dojk, velikost sramnih usten, depiliranost in vsaj ustrezna vaginalna frizura. Več kot dovolj dela za lepotne kirurge.

Ko otrok zboli, nastopi problem varstva. »Vzeti bolniško, kar se pozna v žepu in jezi delodajalca ali poiskati varstvo, če starih staršev ni v bližini?« postane resna dilema.

Muslimankam je ta preizkušnja prihranjena.

Ko ženska zboli, kdo ji bo kuhal čajčke. Pri muslimanih je to jasno. Tašča ali druga , tretja žena.

Za starejše je poskrbljeno. Ni domov onemoglih, ni socialnega podjetništva, nii proračunskega denarja za starostnike, kar je velik problem zahodne demokracije. Pri muslimanih Starostnik ostane v domačem okolju. Velike družine, še posebno, če ima mož več žena, brez težav poskrbijo za potrebe starcev. Breme skrbi se porazdeli na več parov rok.

Kaj pa volilna pravica žensk? boste povprašali. Seveda imajo tudi v islamskih državah ženske volilno pravico zaradi pritiska okolja, čeprav ta ni potrebna. Redke so stabilne družine celo v Evropi, kje bi imela mož in žena zelo različno politično prepričanje. Takšna skupnost dveh gorečih političnih nasprotnikov ne more preživeti.

V islamu ni svobodne izbire parterjev.

Morda res ne v celoti. Važno je tudi mnenje staršev, kar ni nepomembno , ko stari in mladi živijo pod skupno streho streho. Tudi zahodna znanost ugotavlja, da je zaljubljenost kemija, ki traja do treh let. Potem v zakonu ostajajo drugi atributi, ki ne uidejo kritičnim očeh staršev in skrbnikov. Pri nas se loči vsak tretji par. Kaj pa pri muslimanih?

Naše ženske so šle v borbo za enakopravnost, da so sedaj enake moškim .in da so izgubile privilegije varnih hišnih zidov.

Kljub naštetim argumentom so le redke tiste, ki bi se borile za staro pravdo.

  • Share/Bookmark