Vnosi v kategoriji 'zdravilne rastline' ↓

Krema proti nevropatskim bolečinam

Iz lekarne strica Marča:

Krema proti nevropatskim bolečinam.

Nevropatska bolečina ( iz gradiva Celjskih lekarn)

Nevropatska bolečina je kronična bolečina, ki nastane zaradi okvare ali bolezni živčevja, ki sodeluje pri zaznavanju bolečine. Signale iz okvarjenega živčevja možgani napačno razumejo kot bolečino. Občuti jo vsak šesti bolnik s sladkorno boleznijo, je najpogostejši zaplet po prebolelem pasovcu, posledica rakavih bolezni, poškodb hrbtenjače, multiple skleroze ali možganske kapi. Bolniki jo opisujejo kot ostro, žgočo bolečino, kot občutek hladu, mravljinčenja, nenehnega zbadanja z iglicami ali v obliki električnih sunkov. Pri tem je lahko prizadeti del v celoti manj občutljiv ali otrpel. Bolečina je  stalna ali pa prihaja v navalih in napadih. Sproži jo lahko nekaj, kar normalno ne povzroča bolečine, na primer dotik oblačil ali hladen prepih. Stopnjuje se preko dneva, je najhujša ponoči in povzroča hude motnje spanja.

Prepoznava nevropatske bolečine

Po ocenah strokovnjakov trpi za nevropatsko bolečino v Sloveniji štiri do šest odstotkov ljudi, a je kljub temu pogosto prezrta. Za prepoznavo nevropatske bolečine je v ambulanti družinskega zdravnika potreben natančen klinični pregled z anamnezo in določenimi senzoričnimi testi. Nevropatska bolečina je enostavno prepoznana pri diabetikih, kjer neurejen  krvni sladkor povzroča periferno diabetično nevropatijo. Težje pa je diagnosticirana takrat, ko se prepletajo različni mehanizmi nastanka bolečine in je nevropatska komponenta prikrita. Velik izziv je postoperativna bolečina, bolečina po poškodbi hrbtenjače, bolečina v križu, hrbtenici. Nevropatska bolečina zaradi rakave bolezni je posledica bolezni same ali pa je zaplet zdravljenja.

Zdravljenje nevropatske bolečine

Zaradi svojih značilnost nevropatsko bolečino težko zdravimo, vendar jo lahko z uporabo in kombinacijo različnih metod uspešno nadzorujemo. Za obvladano nevropatsko bolečino se šteje zmanjšanje bolečine za polovico. Običajna zdravila za lajšanje bolečin (analgetiki) so neučinkovita. Za zdravljenje nevropatske bolečine zdravnik upošteva priporočila, kjer se za prvo linijo zdravljenja uporabljajo antidepresivi (amitriptilin, duloksetin in venlafaksin) in antiepileptiki (pregabalin in po literaturi gabapentin), včasih tudi v kombinaciji z močnejšimi analgetiki (tramadol). Ta zdravila se jemljejo redno,učinek se pokaže šele po nekaj tednih uporabe. Bolniki z nevropatsko bolečino imajo pogosto pridružene druge bolezni in uporabljajo več različnih zdravil, ki pomembno vplivajo na izbor zdravila. Na zdravniški recept se za nevropatsko bolečino predpisujejo tudi obliži z lidokainom, ki se namestijo na boleč predel. V lekarni na recept zdravnika izdelujemo tudi kremo z dimetilsulfoksidom in kapsaicinom.

IZDELAVA KREME

Iz literature o nevropatski bolečini je razvidno, da se uporabljajo mazila na osnovi antidepresivov, antiepileptikov in kapsaicina.

Pri pregledu zdravilnih rastlin so navedeni najbolj poznani antidepresivi in antiepileptiki čeladnica, baldrijan, navadni ožepek, pasjanka, šentjanževka, sporiš, lipa, rožmarin, ginseng…

Vse aktivne učinkovine so topne v vroči vodi in alkoholu, zato je za uporabo kreme primeren povretek kot vodna faza.

Ostri feferon in drugi pekoči čiliji vsebujejo kapsaicin , ki je topen v oljih in maščobah. Deluje protibolečinsko in greje površino kože ( za mrzle noge tudi v kremi Eucerin). Za uporabo je primeren oljni macerat.

Pri zunanji uporabi zdravil ( prenos skozi kožo) je pomembna velikost in lastnost molekule učinkovine. Skozi pore kože zelo težko prodirajo makro molekule v globino. Za prodore skozi barierno plast kože uporabimo manjše molekule. Npr. pri hialuronski kislini raje izberemo nizko molekularno varianto, če želimo doseči globinski učinek. No, pri kozmetiki nam res gre prvenstveno za površinski učinek kreme, medtem ko pri zdravilstvu zasledujemo globinski, saj želimo, da učinkovine prodrejo skozi pore barierne plasti v ustnico, kjer se prenašajo po organizmu s krvjo, limf ali pa z difuzijo do obolelega mesta. Hidrofilne, vodotopne komponente težje pronicajo skozi kožo, saj so v koži snovi, ki so hidrofobne ( vodoodbojne). Zato menim, da je za učinkovit transport učinkovine primerna oljna ali oljno vodna kombinacija, kar so po svoji sestavi kreme. Gre tudi zato, da s kremo lahko uporabimo učinkovine, ki so fidrofilne ( vodotopne) in oleofilne ( topne v oljih) istočasno v emulziji.

SESTAVA KREME

Vodna faza 70% :

Prevretek navadne čeladnice in narezane korenine baldrijana. Glavnina so listi in stebla čeladnice.

Oljna faza 30 %

Oljni macerat šentjanževke v olivnem olju 12 %

Oljni macerat pekočih feferonov v olivnem olju 12 %

Emulgtor Montanov TM 68 6%

Emulziji dodan konservans Goscard ( benzil alkohol) cca 1 %

Dodano eterično olje sivke 10 kapljic.

Postopek:

Liste in steblo čeladnice in baldrijanove korenine narežemo na čim manjše delce in jih kuhamo v vodi več kot 10 minut. Vse učinkovine so topne v vodi in temperaturno obstojne pri vretju. Gre za to, da izlužimo čim več zdravilnih snovi. Lahko dodamo v vodo tudi nekaj alkohola ( 5-10 %), da se učinkovitost izluževanja poveča. Vsebnost manjše količine alkohola v kremi ne moti, saj deluje kot konservans in pri delovanju na koži širi pore, da je prodor učinkovin skozi kožo olajšan. Ker alkohol draži kožo, v kozmetiki ni zaželjen. Večja vsebnost alkohola moti izdelavo same emulzije ( kreme), saj so komercialni emulgatorji , ki so v prodaji na spletu, namenjeni le za sistem olje- voda in obratno.

Prevretek sem precedil skozi sito.

V drugo posodo , ki mora biti odporna na temperaturo, sem zlil odmerjeno količino obeh maceratov. Oljno vsebino sem segrel na 80 st. C in dodal emulgator ( bele luske) med mešanjem, da se je ves raztopil. Da se popolnoma raztopi in da imamo le bistro oljno tekočino, je pomembno za dobro kremo, da ostane stabilna in gladka. Med mešanjem sem v vročo olje dolival postopno segreto vodno komponento . V večini primerov je vseeno ali vlivamo vodno komponento v oljno ali obratno. Pomembna je postopnost ob močnem mešanju. Sam uporabljam palični mešalnik. Med mešanjem počasi ohlajamo vsebino in pri okoli 40 st C dodamo konservans in dokapljamo eterično olje. Jaz sem uporabil sivko. Morda bi bilo zaradi zdravilnega učinka bolj primerno rožmarinovo olje.

Napaka pri delu:

Ker sem tokrat mešal le s kuhalnico namesto s paličnim mešalnikom, se je emulzija razslojila na vodno in oljno fazo. Ponovno sem emulzijo segrel na 70-80 st.C in dodal še 2 % emulgatorja Olivem 1000. Literatura namreč navaja, da so boljše emulzije, če uporabljamo istočasno več emulgatorjev, čeprav komercialni produkti kot so Montanov, Olivem že zmesi . Po intenzivnem mešanju s paličnim mešalnikonm sem dobil gladko kremasto in stabilno strukturo.

Trdoto kreme lahko uravnavamo z razmerjem oljna in vodna faza, takrat govorimo o lahkih in težjih kremah, pa tudi z dodatki ( zgoščevalci) v posamezni fazi. Za oljno fazo so stearati, za vodno pa agar, želatina, ksantan gumi, škrob, gumi arabika, karboksi metil celuloza.

Uporaba

Krema je v poltekočem stanju, rjavkaste barve. Sam si jo nanašam zvečer na podplate nog, kadar me bolijo blazinice in prstih . Pri bolečinah v kolku in kolenu se namažem po potrebi. Ker gre za blokiranje in pomiritev nadraženih živčnih končičev, krema deluje odlično tudi proti dermatitisu, ko nas koža srbi. Zaradi kapsicina iz feferona in učinkovin čeladnice ocenjujem, da deluje pozitivno tudi na ožilje in meni pri nanosu na boleče noge ( stegna , meče) tudi pomaga.

Naredil in preiskusil sem kar nekaj krem. O nekaterih sem tudi pisal na tem blogu. Preiskusil sem koprivo, krvavi mleček, divji kostanj, feferon, gabez, rdečo mušnico, pikasti mišjak, natresk, tropotec… poljski in vrtni mak… , pa se mi dozdeva, da je kombinacija s čeladnico najbolj učinkovita.

Opomba:

Prvo kremo sem izdelal tako, da sem kupil preko spleta kapsule za pomiritev psov ob pokanju v novoletnem času firme Dornwest Scullcap& Valerian ( čeladnica & baldrijan) . Kapsule sem raztopil v vodi. Ostala je zmleta zel in na koščke narezane korenine baldrijana. Vsebino sem prevrel. Tako sem dobil vodno fazo.

Ker v naravi nisem našel čeladnice, sem peko spleta kupil seme in jo posejal na gredo in v korito. Pred sejanjem priporočajo , da se seme hrani nekaj dni v hladilnik in šele nato poseje. Seme klije različno. Prve zeli so pognale že po dveh tednih, nekatere šele po mesecu ali dveh. Kalilo mi je skoraj polovica semena. Rastlina je trajnica. Zraste v višino 40-50 cm . Modri cvetovi so res v obliki čelade , vendar so drobni, dosti manjši od kakšnih »zajčkov« ali preobjede.

Napotek. Če iščete na tujih spletih podatke , uporabite latinsko ime, ker boste le tako prišli do pravih vsebin. Naši čeladnici rečejo Nemci Helmkraut-(čeladna zel) , Angleži pa Scullcap ( lobanja).

PREDSTAVITEV UPORABLJENI ZDRAVILNIH RASTLIN

1.Navadna čeladnica ( Scutellaria Galericulata )

Opis

Navadna čeladnica je trajnica, ki uspeva na severni polobli Zemlje ( Evropa, Azija, Severna Amerika). Obstoja veliko podvrsti. Rastlina raste ob potokih, v močvirjih, ob bregovih jezer. Visoka je 20 do 40 cm, včasih tudi več. Cvetovi so modri,v parih, dolgi do 2 cm in so nanizani na isti strani stebla. Cvetovi so podobni srednjeveškim čeladam ali posodi ( čaši) , zato se rastlina imenuje čeladnica ( skullcaps). Listi so podolgovati, suličasti in rastejo v paru v nastrotno stran stebla. Proti vrhu rastline so vse manjši. Korenina je tanka, rahlo plazeča.

Tradicionalna uporaba

V naših knjigah zdravilnih rastili navadna čeladnica sploh ni omenjena, čeprav je v zahodnem zeliščarstvo poznana kot komercialen proizvod za zdravljenje aksioznosti in napetosti mišic. Danes se na spletu množično ponuja v kombinaciji z baldrijanom kot sredstvo za pomiritev živali pred hrupom ( novoletno metanje raket in petard). Komercialna cena suhega zelišča je 16- 64 $ na funt.

Čeladnico se lahko tudi goji na vrt Na spletu je kar bogata ponudba semen.

Pri nas je bila čeladnica poznana kot čarna rastlina za zatiranje prešuštniških skušnjav.

Navadna čeladnica (Scutellaria galericulata) je nosilka moči vode in Saturna, uspeva tudi v naših krajih, posebno na vlažnih tleh. Ženska, ki želi biti možu čim zapeljivejša in poželenja vredna, tako zelo, da se on zlahka upre čarom drugih žensk, naj bi vsako leto nabrala za 13 pesti cvetov navadne čeladnice – rastlina cveti od junija do avgusta –, jih posušila, nato pa v naslednjem letu na vsako polno luno pod možev vzglavnik položila čarno vrečko iz zeleno obarvane svile, v katero je dala po pest posušenih cvetov. Ob vsaki naslednji polni luni vrečko izprazni, cvetove zavrže, nadomesti pa jih z novimi. Tako menda možu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo prevaral. To naj počne iz leta v leto oziroma vse dotlej, dokler domneva, da je mož v prešuštniški skušnjavi.

V kitajski medicini so uporabljali podvrsto čeladnice ( Scutellaria baicalensis), zlasti njeno korenino, za zdravljenje hepatitisa, drisk, vnetja.

V Severni Ameriki ( Scutellaria lateriflora) so v indijanski medicini z njo zdravili ginekološke težave in celo steklino. Iz cvetov so pripravljali napitek, ki je pomirjal in sproščal.

Navadna čeladnica je znana v tradicionalni rabi kot blag anksiolitik ( zdravilo za lajšanje vznemirjenosti in strahu) v obliki zeliščnih čajev, tablet, kapsul, posušenih listov za kajenje, pogosto v kombinacijami z drugimi zdravilnimi zelišči.

Sestavine in farmakologija

Glavne sestavine, ki dajejo rastlini zdravilne lastnosti so flavonoidi. Od najpomembnejših flavonoidov so baicalein, baicalin, apigenin, oroksilin A , vagonin . Skupaj delujejo anksiolitično

Delujejo tudi protivnetno in učinkujejo v praksi ( in vitro) na srce in ožilje.

Prikaz nekaterih učinkovin:

Baicalein (CAS 491-67-8)

To so rumeni kristali, topni v alkoholi, v vodi ( ni podatka).

Je derivat flavona iz korenine čeladnice ( 5.6.7-trihidroksi flavon). Deluje protivnetno, antidepresivno. Ima aksiotičen učinek. Kitajci ga uporabljajo tudi kot zeliščni dodatek za zdravje jeter.

Baicalin (CAS 21967-41-9)

Je flavonski glikozid, Je bela kristalinična snov s tališčem 202 st.C. V navadni čeladnici ga je do 1%. Povzroča apoptozo ( odmrtje celice brez vnetja) rakavih celic v slinavki.

Wogonin ( CAS 632-85-9)

Je bel prah, tališča 203 st.C. Deluje aksiotično in se preizkuša pri zdravljenju več vrst raka.

Farmakološke raziskave

Čeladnica je nestrupena in ni znanih stranskih učinkov. Če jo uživamo peroralno, se hitro absorbira v prebavnem traktu. Baicalina je v rastlini 10 krat več kot baiceleina. Vse tri učinkovine so dobro topne v vroči vodi. Rastlinski ekstrakt hitro absorbira v prebavnem traktu. Deluje 24 ur. Vstop v možgane ( v skorjo, hipokampus, striatum, talamus in možgansko deblo) in enakomerna porazdelitev traja 20 minut( pri podganah) po zaužitju.

Iranske raziskave so potrdile protivnetno delovanje: Antioksidacijsko delovanje je bilo pričakovano, saj je znano, da so polifenoli in flavonoidi akceptorji prostih radikalov.

Obetavni rezultati so se pokazali tudi pri uporabi čeladnice kot zdravila proti malariji.

Čeladnica deluje protivnetno. Uporablja se v akutni fazi ishemije (slaba prekrvavitev) in če imajo bolniki vročino. Učinkovita je tudi proti bakterijam pri zdravljenju okužb dihalnega sistema. Baicalin, baicalein in wogonin so močni zaviralci vnetja.

Rastlina je klinično zanimiva za zmanjšanje vnetja v dermatologiji; za zdravljenje aken in drugih kožnih obolenj. Čeladnica je pomembna rastlina v formulacijah za zdravljenje aken in drugih kožnih obolenj. Antimikrobna aktivnost se kaže v širokemu spektru mikroorganizmov. Lahko se uporablja oralno za sistemske protivnetne učinke in / ali lokalno v obliki kreme ali mila , šampona.

Baicalein in baicalin znižata holesterol v krvi in delujeta antikuagulacijsko ter znižujeta vsebnost holesterola. Vsi trije ščitijo nevrone pred poškodbami in odmiranju( apoptoza). Razbijajo fibre ( strdke) v možganih in zavirajo fibracijo. Po napisanim bi čeladnica morala delovati proti možganski kapi.

Na Kitajske spada Huang gin ( bajkalska čeladnica – scutellaria baicalensis) med 50 najbolj znanih zdravilnih zelišč. Za razliko od drugih tradicionalnih medicin se tu uporablja korenina.

Qingkailing je eden od poznanih zeliščnih pripravkov s terapevtskim učinkom na širok spekter bolezni, vključno z visoko vročino, komo in akutnim vnetjem. Aktivne spojine so baicalin, jasminoidin in holinska kislina, in so pridobljene iz korenine Scutellaria baicalensis ( bajkalska čeladnica), ploda Gardenia jasminoides Ellis (navadna gardena) in Calculus bovis (žolčni kamen goveda). Zhang in njegovi sodelavci so ugotovili, da lahko uživanje kombinacije baikalina, jasminoidina in holične kisline izboljša demenco, povzročeno z ibotensko kislino pri podganah. Do učinkovitega zdravila je še dolga in negotova pot.

Precej raziskav je namenjeno tudi borbi proti raku, saj je znano, da nekatere učinkovine ( predvsem vagonin) povzročajo apoptozo ( smrt celice, brez vnetnih procesov, kot so pri nekrozi) rakavih celic.

Zaradi grenkega okusa vzpodbuja prebavni sistem.

Nabiranje : nadzemni deli v času cvetenja ( avgust, september )

Doziranje : 1-2 čajni žlički suhih zelišč v 250 ml vrele vode. Pustimo stati najmanj 10 minut in pijemo 3 krat dnevno

2-4 ml tinkture dnevno ( priprava tinkture 1 : 1 v 25 % alkoholu )

Stranski učinki: Pri prekomerni uporabi se lahko pojavi slabost, vrtoglavice, zaspanost. Uživanje se odsvetuje nosečnicam. Večina avtorjev govori o uporabi čeladnice brez stranskih učinkov. V ZDA ni uvrščena med škodljive rastline, pa tudi ne med tiste, ki so primerne za prehrano. So pa tudi pomisleki, da deluje prekomerno uživanje čeladnice hematoksično in povzroči cirozo jeter, vendar pa za to trditev ni dovolj dokumentiranih dokazov.

Možne so interakcije z naslednjimi snovmi:

alkohol ; poveča se zaspanost, omotičnost

Litij v zdravilih: ovira izločanje litija iz telesa, kar lahko povzroči resne posledice

Sladkorni bolniki; znižuje raven sladkorja v krvi in je zato potrebno korigirati odmerke inzulina

Podobno je pri uporabi zdravil za znižanje holesterola.

Uživanje sedativov; uporaba čeladnice te učinke poveča.

V farmakologiji se uporabljajo naslednje čeladnice.

Scutellaria galericulata ( navadna ali močvirska čeladnica)

Scutellaria lateriflora ( virginijska čeladnica )

Scutellaria baicalensis ( bajkalska čeladnica)

Učinki vseh treh so podobni, le da je navadna manj izdatna in so za enak učinek potrebne večje doze.

Zaključek

Navadna čeladnica pri nas ni poznana zdravilna rastlina, vendar pa raziskave kažejo trend zanimanja. Kar nekaj je rastlin, ki jih ne najdemo v nam dostopnih knjigah. To so npr. ščetica, sladki pelin, čeladnica. Čeladnica se je pojavila na trgu v kombinaciji z baldrijanom kot tablete za umiritev živali ( DORNWEST. Scullcap&Valerian ).

V članku Nevropatske bolečine ( ABC zdravja, št.8, 2018) sem zasledil podatek, da tovrstne bolečine ne lajšajo niti opiati, pač pa da medicina uporablja antidepresive in antiepileptike.

Pripravil sem kremo iz štirih zdravilnih rastlin, ki imajo tovrstne lastnosti: baladrijan, šentjanževka, ožepek in navadna čeladnica. Testiram jo na bolečih stopalih, pri artritisu in luskavici ( in vitro).

Na nemških forumih navajajo bralci, da pijejo čaj iz čeladnice (Helmkraut) pred spanjem in da jim zagotavlja trden spanec. Zjutraj se zbudijo spočiti. Drugi jo kadijo in jim služi kot nadomestek marihuane. Christian Ratsch v knjigi Psihoaktivne rastline piše, da deluje celo halucinogeno, čeprav stroka v njej ni našla nobene sestavine, ki bi bila halucinogena..

Ker pa sem se pred pripravo kreme malo podučil o čeladnici, ta spoznanja in vedenja delim preko tega prispevka tudi z vami.

Viri :

https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/astro/za-zvesto-ljubezni

https://en.wikipedia.org/wiki/Scutellaria_galericulata

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.sciencedirect.com/topics/pharmacology-toxicology-and-pharmaceutical-science/scutellaria-baicalensis&prev=search

(kitajska medicina Altzheimer, luskavica…)

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4277634/&prev=search

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4876109/&prev=search

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28642200 (stabilnost in topnost)

https://www.sciencedirect.com/topics/pharmacology-toxicology-and-pharmaceutic

https://obtrandon.files.wordpress.com/2010/05/scutellaria-lateriflora-scullcap.pdf

http://www.purplesage.org.uk/profiles/skullcap.htm

http://www.katzenminze24.de/helmkraut-scutellaria-galericulata-lateriflora/

http://www.superfoodwissen.org/helmkraut/

https://gigasnutrition.com/de/Inhaltsstoffe/Baikal-Helmkraut

2.Šentjanževka (Hypericum perforatum)

Uporabni del
Zel.

Raba v prehrani
Svet Evrope jo razvršča v skupino naravnih začimb N2. To pomeni, da se sme dodati živilom v majhni količini, le njena sestavina hipericin ne sme preseči desetinke miligrama v kilogramu končnega izdelka. Izjemoma ga lahko bonboni vsebujejo 10-krat več in  pijače 20-krat. Pri nas spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Zato se rabi za izboljšanje razpoloženja, zvečanje duševne in telesne zmogljivosti ter volje do dela, posebno pri ljudeh preobčutljivih na vremenske spremembe in ženah z duševnimi težavami med meno, odpravlja pa tudi spremljajoče pojave, na primer slabo splošno počutje, izgubo teka in nespečnost. Po ljudskem izročilu se rabi notranje še proti bolečinam v živcu, vnetju vezivnega tkiva in išiasa, migreni ter močenju postelje, zunanje pa za celjenje ran in opeklin. Je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov, zdravil, sestavljenih iz sledov zdravilnih snovi.

Odmerek za odrasle
Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2 do 4 gramov droge 3-krat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih kažejo, da spodbudi odpornost proti kužnim klicam. Vsebuje več antibiotikov, med njimi hiperforin in imanin, ki so proti nekaterim, na primer na koži pogosto kužni Staphylococcus aureus, učinkovitejši od kemoterapevtika sulfanilamida. Flavonoidi in katehini uničujejo viruse, virus influence na primer od 83-100 odstotno.  Amentoflavon  deluje protivnetno in zdravi razjede. Vsi flavonoidi blažijo bolečine. Izvlečki imajo psihotropne lastnosti in odpravljajo potrtost. Hipericin jo odpravlja po mehanizmu zaviranja encima monoaminoksidaze, v majhnem odmerku tudi pomirja in krepča. Biflavonoidi in hiperforin pomirjajo osrednje živčevje.  Imanin z neposrednim učinkom na ožilje zniža krvni tlak in zveča hitrost in globino dihanja. Vodni izvleček  nekoliko zveča maternično napetost. Čreslovine blago zapirajo. Antrakinoni ne odvajajo. Ne vpliva na jetrne encime in množino pomembnih kovin v jetrih, kot so baker, železo in cink, zato ni računati na medsebojno delovanje z drugimi zdravili iz tega razloga. Ne povzroča jetrnih poškodb. Hipericin je fototoksičen, po zaužitju lahko povzroči alergično reakcijo na koži osvetljeni z žarki UV  po še ne natančno znanem mehanizmu. Substance sorodne hiperforinu, izolirane iz sorodnih vrst, delujejo uničevalno za celice raka debelega črevesa.
Naredili so tudi nekaj nadziranih raziskav pri ljudeh. Po šentjanževki je šlo na bolje petnajstim duševno utesnjenim, potrtim in neješčim ženskam. Čajna mešanica šentjanževke z baldrijanom je bila uspešnejša od sintetičnega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju tesnobnosti pri sto bolnikih. Čajna mešanica šentjanževke, kamilice, mete, trpotca in repika  je odpravila bolečine in plitke krvaveče razjede na vneti želodčni in dvanajstnični sluznici pri 34 od 35 bolnikov. Šentjanževka se uporablja zunanje in notranje za zdravljenje vitiliga, kožne bolezni z razbarvano kožo. V Rusiji z 20- odstotno tinkturo zdravijo kožne okužbe. Hipericin deluje proti virusom HIV, ki povzročajo aids in povzročiteljem hepatitisa C, vnetja jeter.

Stranski učinki in strupenost
Poročajo, da se je po pitju čajnega napitka razvila preobčutljivostna reakcija na koži izpostavljani soncu. Povzročila jo je tudi zel pri govedu in ovcah. Eterično olje draži kožo in sluznice. Citotoksične sestavine, uničevalne za celice, so bile izolirane iz sorodnih vrst.

Prepovedi in opozorila
Čezmerni odmerki lahko motijo zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze, vrsti zdravil zoper potrtost. Laboratorijski poskusi kažejo, da se po šentjanževki le blago zveča maternična napetost. Zaradi pomanjkanja podatkov o strupenosti in zaradi zmnožnosti povzročiti preobčutljivostno reakcijo na osvetljeni koži se  med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje,  iz istega razloga tudi na sploh ni priporočljiva čezmerna raba.

Lekarniško mnenje
Kemična sestava je dobro proučena. Izsledki o farmakološki učinkovitosti delno upravičuje zeliščno rabo, učinkujejo zlasti hipericin in flavonoidne sestavine. Ugoden učinek zdravljenja se pričakuje po 10-14 dneh, če po 4-6 tednih še vedno ni znakov izboljšanja, ga je treba prekiniti. Hipericin je tudi zmožen sprožiti fototoksično reakcijo, zato po pitju šentjanževke in njenih pripravkov odsvetujemo sončenje ali obsevanje z žarki UV. Šentjanževo olje – oljni izvleček v olivnem ali sončničnem olju ali olju pšeničnih kalčkov – , ki se uporablja zunanje za zdravljenje ran in opeklin, ne vsebuje hipericina, rdeče pa je zaradi lipidnih sestavin.

3. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bokdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro.

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsaicina v kapsuhah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kasacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsaicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namoćil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsaicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življensko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari)

4.Špajka, zdravilna ali Baldrijan (Valeriana officinalis)

Uporabni del
Korenina.

Raba v prehrani
Ponavadi se ne rabi v kuhi. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z mogočo omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, a za baldrijan še niso določene. V Sloveniji spada v kategorijo Z, ki omeji njeno rabo na registrirana zdravila.

Zeliščna raba
Pomirja miselni, čustveni in telesni nemir, pomaga proč od živčne napetosti, razdraženosti, neučakanosti in nesmiselnega premikanja, napoti pa k zbranosti, počitku in spanju. Blaži tudi črevesne krče in odganja vetrove, lajša migrenski glavobol in bolečo menstruacijo, pomirja nemirno razbijanje srca, pomaga obvladati stresne okoliščine, razbliniti plahost in strah ter katerokoli namišljeno bolezen.

Odmerek za odrasle
3 do 5 gramov droge se prelije s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pusti stati 10 do 15 minut in precedi. Sveže pripravljen napitek se pije 2- do 3-krat na dan in pred spanjem. Čajna žlička droge tehta približno 2,5 grama.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih potrjujejo baldrijanove pomirjevalne lastnosti, pripisujejo jih tako eteričnemu olju kot valpotriatom, v prvem je valerenova kislina najučinkovitejša spojina, zavira osrednje živčevje podobno kot znano sintetično zdravilo fenobarbiton, vzeta skupaj z njim pa podaljša spanje. Zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-aminomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek. Podobno naj bi delovali tudi valpotriati in njihovi presnovki, nekateri prek osrednjega živčevja sproščajo mišice, preprečujejo njihove trzaje, širijo srčne žile, ki izboljšajo prekrvitev srčne mišice, uravnavajo srčni ritem in zvečajo njegovo moč, drugi delujejo protikrčno neposredno na gladke mišice. Valerianovo olje izgubi protikrčne lastnosti po vnosu v telo. Poskusi na celičnih kulturah kažejo, da so valpotriati, med njimi najbolj valtrat, citotoksični, strupeni za celice, ker zaradi sposobnosti alkiliranja zavirajo sintezo jedrnih kislin DNK in beljakovin. Na drugi strani pa po vnosu v telo strupenosti niso mogli potrditi, ker niso obstojni niti v kislem niti v alkalnem okolju in se najbrž ne vsrkajo iz prebavil v kri v zadostni množini.
Mutagene lastnosti, strupene za dedno zasnovo, naj bi imeli tudi nekateri valpotriatni presnovki, baldrinal, ki nastane iz valtrata, in homobaldrinal, ki nastane iz izovaltrata.
Številne dokumentirane raziskave pri ljudeh opisujejo baldrijanov pomirjevalni in blag uspavalni učinek tako za ljudi, ki dobro spijo, kot za tiste, ki trpijo za nespečnostjo. Izboljšali so se različni subjektivni kazalniki spalnih motenj, na primer spalna odzivnost, pogostost prebujanja, nočna trzavost, notranji nemir in napetost ter kakovost spanja, niso pa se spremenili objektivni spalni kazalniki, na primer možganska električna dejavnost, prav tako ne jutranja zaspanost in spominjanje sanj. Skupaj s šentjanževko je bil učinkovitejši od sintetskega zdravila diazepama po dvotedenskem zdravljenju plahosti pri 100 bolnikih. Skupaj s hmeljem, kafro in cereusom je bil 84-odstotno zdravilno uspešen pri 2243 bolnikih s srčno-žilnimi motnjami živčnega izvora, tudi povezanimi z občutljivostjo na vremenske spremembe in nizkim tlakom, krvni tlak se je blago zvečal, srčni utrip pa upočasnil. Prav tako je dokumentirano njegovo pomirjevalno delovanje skupaj s hmeljem.

Stranski učinki in strupenost
Niso znani. Na celičnih kulturah so sicer ugotovili, da so vsebujoči valpotriati strupeni za celice in dedno zasnovo, vendar je klinična pomembnost izsledkov dvomljiva, saj so te spojine zelo neobstojne in se zvečine razgradijo med pripravo zdravilne oblike, najkasneje pa v prebavilih po zaužitju. Eterično olje ne predstavlja nobenega tveganja pri zdravljenju z dišavami.

Prepovedi in opozorila
Baldrijanovo delovanje za osrednji živčni sestav lahko stopnjuje zdravilski učinek drugih pomirjeval, alkohol pa naj ne bi krepil baldrijanovega učinka. Varnost med nosečnostjo in dojenjem ni potrjena, zato raba v teh okoliščinah ni priporočjiva. Baldrijanova sorodna vrsta v. wallichi je znana po tem, da povzroči splav in vpliva na menstruacijski ciklus.

Lekarniško mnenje
Raziskave na živalih in pri ljudeh potrjujejo učinkovitost baldrijana kot blago pomirjevalo in uspavalo. Pomirjevalno delovanje se pripisuje tako eteričnemu olju kot valpotriatom, slednji pa v telesu nimajo bistvenega učinka, saj v čajnem napitku in tinkturi razpadejo, vzeti v trdnih zdravilnih oblikah pa se zvečine razgradijo v prebavilih; najbrž so učinkovite nekatere njihove razgradne spojine, pa tudi še neraziskane sestavine. Zaradi prej omenjene neobstojnosti bi stežka uresničili tudi svojo strupenost za celice in dedno zasnovo.

  • Share/Bookmark

Navadna čeladnica – zdravilna rastlina

Navadna čeladnica ( Scutellaria Galericulata )

Iz lekarne strica Marča

Opis

Navadna čeladnica je trajnica, ki uspeva na severni polobli Zemlje ( Evropa, Azija, Severna Amerika). Obstoja veliko podvrsti. Rastlina raste ob potokih, v močvirjih, ob bregovih jezer. Visoka je 20 do 40 cm, včasih tudi več. Cvetovi so modri,v parih, dolgi do 2 cm in so nanizani na isti strani stebla. Cvetovi so podobni srednjeveškim čeladam ali posodi ( čaši) , zato se rastlina imenuje čeladnica ( skullcaps). Listi so podolgovati, suličasti in rastejo v paru v nastrotno stran stebla. Proti vrhu rastline so vse manjši. Korenina je tanka, rahlo plazeča.

Tradicionalna uporaba

V naših knjigah zdravilnih rastili navadna čeladnica sploh ni omenjena, čeprav je v zahodnem zeliščarstvo poznana kot komercialen proizvod za zdravljenje aksioznosti in napetosti mišic. Danes se na spletu množično ponuja v kombinaciji z baldrijanom kot sredstvo za pomiritev živali pred hrupom ( novoletno metanje raket in petard). Komercialna cena suhega zelišča je 16- 64 $ na funt.

Čeladnico se lahko tudi goji na vrt Na spletu je kar bogata ponudba semen.

Pri nas je bila čeladnica poznana kot čarna rastlina za zatiranje prešuštniških skušnjav.

Navadna čeladnica (Scutellaria galericulata) je nosilka moči vode in Saturna, uspeva tudi v naših krajih, posebno na vlažnih tleh. Ženska, ki želi biti možu čim zapeljivejša in poželenja vredna, tako zelo, da se on zlahka upre čarom drugih žensk, naj bi vsako leto nabrala za 13 pesti cvetov navadne čeladnice – rastlina cveti od junija do avgusta –, jih posušila, nato pa v naslednjem letu na vsako polno luno pod možev vzglavnik položila čarno vrečko iz zeleno obarvane svile, v katero je dala po pest posušenih cvetov. Ob vsaki naslednji polni luni vrečko izprazni, cvetove zavrže, nadomesti pa jih z novimi. Tako menda možu niti na misel ne bo prišlo, da bi jo prevaral. To naj počne iz leta v leto oziroma vse dotlej, dokler domneva, da je mož v prešuštniški skušnjavi.

V kitajski medicini so uporabljali podvrsto čeladnice ( Scutellaria baicalensis), zlasti njeno korenino, za zdravljenje hepatitisa, drisk, vnetja.

V Severni Ameriki ( Scutellaria lateriflora) so v indijanski medicini z njo zdravili ginekološke težave in celo steklino. Iz cvetov so pripravljali napitek, ki je pomirjal in sproščal.

Navadna čeladnica je znana v tradicionalni rabi kot blag anksiolitik ( zdravilo za lajšanje vznemirjenosti in strahu) v obliki zeliščnih čajev, tablet, kapsul, posušenih listov za kajenje, pogosto v kombinacijami z drugimi zdravilnimi zelišči.

Sestavine in farmakologija

Glavne sestavine, ki dajejo rastlini zdravilne lastnosti so flavonoidi. Od najpomembnejših flavonoidov so baicalein, baicalin, apigenin, oroksilin A , vagonin . Skupaj delujejo anksiolitično

Delujejo tudi protivnetno in učinkujejo v praksi ( in vitro) na srce in ožilje.

Prikaz nekaterih učinkovin:

Baicalein (CAS 491-67-8)

To so rumeni kristali, topni v alkoholi, v vodi ( ni podatka).

Je derivat flavona iz korenine čeladnice ( 5.6.7-trihidroksi flavon). Deluje protivnetno, antidepresivno. Ima aksiotičen učinek. Kitajci ga uporabljajo tudi kot zeliščni dodatek za zdravje jeter.

Baicalin (CAS 21967-41-9)

Je flavonski glikozid, Je bela kristalinična snov s tališčem 202 st.C. V navadni čeladnici ga je do 1%. Povzroča apoptozo ( odmrtje celice brez vnetja) rakavih celic v slinavki.

Wogonin ( CAS 632-85-9)

Je bel prah, tališča 203 st.C. Deluje aksiotično in se preizkuša pri zdravljenju več vrst raka.

Farmakološke raziskave

Čeladnica je nestrupena in ni znanih stranskih učinkov. Če jo uživamo peroralno, se hitro absorbira v prebavnem traktu. Baicalina je v rastlini 10 krat več kot baiceleina. Vse tri učinkovine so dobro topne v vroči vodi. Rastlinski ekstrakt hitro absorbira v prebavnem traktu. Deluje 24 ur. Vstop v možgane ( v skorjo, hipokampus, striatum, talamus in možgansko deblo) in enakomerna porazdelitev traja 20 minut( pri podganah) po zaužitju.

Iranske raziskave so potrdile protivnetno delovanje: Antioksidacijsko delovanje je bilo pričakovano, saj je znano, da so polifenoli in flavonoidi akceptorji prostih radikalov.

Obetavni rezultati so se pokazali tudi pri uporabi čeladnice kot zdravila proti malariji.

Čeladnica deluje protivnetno. Uporablja se v akutni fazi ishemije (slaba prekrvavitev) in če imajo bolniki vročino. Učinkovita je tudi proti bakterijam pri zdravljenju okužb dihalnega sistema. Baicalin, baicalein in wogonin so močni zaviralci vnetja.

Rastlina je klinično zanimiva za zmanjšanje vnetja v dermatologiji; za zdravljenje aken in drugih kožnih obolenj. Čeladnica je pomembna rastlina v formulacijah za zdravljenje aken in drugih kožnih obolenj. Antimikrobna aktivnost se kaže v širokemu spektru mikroorganizmov. Lahko se uporablja oralno za sistemske protivnetne učinke in / ali lokalno v obliki kreme ali mila , šampona.

Baicalein in baicalin znižata holesterol v krvi in delujeta antikuagulacijsko ter znižujeta vsebnost holesterola. Vsi trije ščitijo nevrone pred poškodbami in odmiranju( apoptoza). Razbijajo fibre ( strdke) v možganih in zavirajo fibracijo. Po napisanim bi čeladnica morala delovati proti možganski kapi.

Na Kitajske spada Huang gin ( bajkalska čeladnica – scutellaria baicalensis) med 50 najbolj znanih zdravilnih zelišč. Za razliko od drugih tradicionalnih medicin se tu uporablja korenina.

Qingkailing je eden od poznanih zeliščnih pripravkov s terapevtskim učinkom na širok spekter bolezni, vključno z visoko vročino, komo in akutnim vnetjem. Aktivne spojine so baicalin, jasminoidin in holinska kislina, in so pridobljene iz korenine Scutellaria baicalensis ( bajkalska čeladnica), ploda Gardenia jasminoides Ellis (navadna gardena) in Calculus bovis (žolčni kamen goveda). Zhang in njegovi sodelavci so ugotovili, da lahko uživanje kombinacije baikalina, jasminoidina in holične kisline izboljša demenco, povzročeno z ibotensko kislino pri podganah. Do učinkovitega zdravila je še dolga in negotova pot.

Precej raziskav je namenjeno tudi borbi proti raku, saj je znano, da nekatere učinkovine ( predvsem vagonin) povzročajo apoptozo ( smrt celice, brez vnetnih procesov, kot so pri nekrozi) rakavih celic.

Zaradi grenkega okusa vzpodbuja prebavni sistem.

Nabiranje : nadzemni deli v času cvetenja ( avgust, september )

Doziranje : 1-2 čajni žlički suhih zelišč v 250 ml vrele vode. Pustimo stati najmanj 10 minut in pijemo 3 krat dnevno

2-4 ml tinkture dnevno ( priprava tinkture 1 : 1 v 25 % alkoholu )

Stranski učinki: Pri prekomerni uporabi se lahko pojavi slabost, vrtoglavice, zaspanost. Uživanje se odsvetuje nosečnicam. Večina avtorjev govori o uporabi čeladnice brez stranskih učinkov. V ZDA ni uvrščena med škodljive rastline, pa tudi ne med tiste, ki so primerne za prehrano. So pa tudi pomisleki, da deluje prekomerno uživanje čeladnice hematoksično in povzroči cirozo jeter, vendar pa za to trditev ni dovolj dokumentiranih dokazov.

Možne so interakcije z naslednjimi snovmi:

alkohol ; poveča se zaspanost, omotičnost

Litij v zdravilih: ovira izločanje litija iz telesa, kar lahko povzroči resne posledice

Sladkorni bolniki; znižuje raven sladkorja v krvi in je zato potrebno korigirati odmerke inzulina

Podobno je pri uporabi zdravil za znižanje holesterola.

Uživanje sedativov; uporaba čeladnice te učinke poveča.

V farmakologiji se uporabljajo naslednje čeladnice.

Scutellaria galericulata ( navadna ali močvirska čeladnica)

Scutellaria lateriflora ( virginijska čeladnica )

Scutellaria baicalensis ( bajkalska čeladnica)

Učinki vseh treh so podobni, le da je navadna manj izdatna in so za enak učinek potrebne večje doze.

Zaključek

Navadna čeladnica pri nas ni poznana zdravilna rastlina, vendar pa raziskave kažejo trend zanimanja. Kar nekaj je rastlin, ki jih ne najdemo v nam dostopnih knjigah. To so npr. ščetica, sladki pelin, čeladnica. Čeladnica se je pojavila na trgu v kombinaciji z baldrijanom kot tablete za umiritev živali ( DORNWEST. Scullcap&Valerian ).

V članku Nevropatske bolečine ( ABC zdravja, št.8, 2018) sem zasledil podatek, da tovrstne bolečine ne lajšajo niti opiati, pač pa da medicina uporablja antidepresive in antiepileptike.

Pripravil sem kremo iz štirih zdravilnih rastlin, ki imajo tovrstne lastnosti: baladrijan, šentjanževka, ožepek in navadna čeladnica. Testiram jo na bolečih stopalih, pri artritisu in luskavici ( in vitro).

Na nemških forumih navajajo bralci, da pijejo čaj iz čeladnice (Helmkraut) pred spanjem in da jim zagotavlja trden spanec. Zjutraj se zbudijo spočiti. Drugi jo kadijo in jim služi kot nadomestek marihuane. Christian Ratsch v knjigi Psihoaktivne rastline piše, da deluje celo haluciogeno, čeprav stroka v njej ni našla nobene sestavine, ki bi bila haluciogena..

Ker pa sem se pred pripravo kreme malo podučil o čeladnici, ta spoznanja in vedenja delim preko tega prispevka tudi z vami.

Viri :

https://www.slovenskenovice.si/lifestyle/astro/za-zvesto-ljubezni

https://en.wikipedia.org/wiki/Scutellaria_galericulata

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.sciencedirect.com/topics/pharmacology-toxicology-and-pharmaceutical-science/scutellaria-baicalensis&prev=search

(kitajska medicina Altzheimer, luskavica…)

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4277634/&prev=search

https://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&u=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4876109/&prev=search

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28642200 (stabilnost in topnost)

https://www.sciencedirect.com/topics/pharmacology-toxicology-and-pharmaceutic

https://obtrandon.files.wordpress.com/2010/05/scutellaria-lateriflora-scullcap.pdf

http://www.purplesage.org.uk/profiles/skullcap.htm

http://www.katzenminze24.de/helmkraut-scutellaria-galericulata-lateriflora/

http://www.superfoodwissen.org/helmkraut/

https://gigasnutrition.com/de/Inhaltsstoffe/Baikal-Helmkraut
Rezultat iskanja slik za scutellaria galericulata

  • Share/Bookmark

Navadni gabez ( Symphytum officinale )

Iz lekarne strica Marča

NAVADNI GABEZ ( Symphytum officinale )

Botanika

Navadni gabez je rastlina trajnica z sočnimi , razraslimi listi , krhkim steblom in močno korenino. Korenina je krhka, temno rjave ali črne barve z svetlo ( belo) sočno sredico. Cvete od maja do avgusta. Cvetovi so zvončasti, umazano bele, rožnate ali vijoličaste barve.

Rastlina raste po vsej Evropi. Najbolje uspeva na vlažnih prostorih ob jarkih, živih mejah, potokih.

Zaradi razvejanih korenin je gabez težko zatreti. Kmetovalci ga doživljajo kot trdovratni plevel, ki krade vlago ostalim rastlinam.

V ljudskem zdravilstvu je gabez priznana zdravilna rastlina. Uporabljajo se listi in korenina. Korenine nabiramo spomladi ali v jeseni, saj so takrat najbogatejše po vsebnosti učinkovin ( alantoin). Ker so korenine zelo sočne, se težko posušijo. Narežemo jih vzdolžno na zelo tanke lističe in jih previdno sušimo na dovolj zračnem prostoru.

Zelo je cenjen za zdravljenje ran, zlomov, udarcev, s polaganjem gabezovih obkladkov. Zdrobljeno korenino namočimo v vroči vodi, da nastane kašasta zmes. To zmes damo na gazo in jo položimo na rano. Obkladek menjamo na 2 do 4 ure. Richard Willfort priporoča gabezovo mazilo, ki ga dobi z segrevanjem korenin na vroči svinjski masti. Še boljša je mast jazbeca. Glede na dejstvo, da alantoin, ki je glavna učinkovina, ni topen v oljih in maščobah, je učinkovitost maceratov in tovrstnih mazil vprašljiva.

Prevretek ali čaj iz listov in korenin se je uporabljal pri želodčnih težavah ( driske, griža, katar, krvavitev v želodcu ), pri bronhialnih težavah, pri pljučnici, pri krvavih izpljunkih, pri menstrualnih težavah, pri težavah z ledvicami, gripi . Pijemo 2-4 skodelice čaja po požirkih. Pri vnetem grlu priporočajo grgranje gabezovega prevretka.

Toliko iz ljudskega zdravilstva. Danes je gabez za notranjo uporabo prepovedan, vsaj vsebuje pirolizidinske alkaloide, ki so strupeni in celo rakotvorni. Preko kože je vnos teh strupov v organizem manj kot 5 % glede na pitje čaja in je zato gabez še vedno dovoljen za zunanjo uporabo ( mazila, masažni geli, obkladki). Uporaba naj traja največ 14 dni brez prekinitve in največ 40 dni na leto. Pirolizidinskih alkaloidov je gabezu 0,02-0,2 %( največ v koreninah) in se zelo počasi absorbirajo skozi kožo. Dovoljena dnevna koncentracija PA je 10 mikro g.

Zato je pomembno, da se pri uporabi gabeza izogibamo rastlinam, ki tudi vsebujejo PA ( pirolizidinski alkaloidi), kot je npr. evkaliptus, da ne prekoračimo predpisano koncentracijo ), ker se koncentracije seštevajo. Ker gre pri pirolizidinskih alkaloidih (PA) za različne spojine, so tudi smrtne doze (LD50) različne: od 180 do 1500 mg/ kg telesne teže. Strup se izloča iz organizma preko urina. Nevarnost PA ni toliko v akutni zastrupitvi ( LD so kar visoke), kot v dolgoročnem delovanju na jetra ( nastajajo lezije) in večja verjetnost tvorbe tumorjev ( več letna uporaba).

V kozmetiki, kjer gre za večletno neprekinjeno rabo, se največkrat uporablja kemijsko čist alantoin. Lahko pa se tudi s posebnimi postopki odstranijo pirolizidinski alkaloidi. Tudi selekcija vzgoje gabeza gre v smer novih sort, ki ne vsebujejo teh škodljivih snovi.

V času alternativne znanosti je prav, da spoznamo tudi mistično energijsko in magijsko delovanje gabeza.

Gabez je rastlina, ki vas bo varovala in zagotavljala varno potovanje, če jo imamo s seboj.

V sebi ima namreč energijo udobja, miru, zato nas bo zelo dobro energetsko podprl, da ne bomo v stresu in strahu. Lahko imamo pri sebi korenino ali suhe lističe, lahko z njimi tudi meditiramo. Kakorkoli bo že prisoten gabez v naši bližini, nas bo umiril, da se bomo lažje in boljše odločali za prihodnost.

Ritual s kopeljo iz gabeza si pripravite takrat, ko želite izboljšati počutje. Primeren pa je tudi za čaranje za ljubezen. Pripravite si prevretek iz gabeza in ga zlijte v kad z vodo. Pomešajte in se z mislimi, kaj bi želeli izboljšati na področju ljubezni, namočite v gabezovo kopel. Prosite gabez, naj vam pomaga pri vaši nameri. Za ljubezen si zraven prižgite svečko rožnate barve, za zdravje pa zeleno. Včasih so se dekleta kopala v gabezu misleč, da se bo zaradi učinkovitega celjenja ran zarasla tudi deviška kožica

Glede na to, da vsebuje energijo obilja in blagostanja, se uporablja tudi pri čaranju za denar. Če boste liste gabeza ovili okoli denarja in ga tako pustili čez noč, da se denar ‘marinira’ v gabezovih listih, se bo kmalu povečala vsebina v denarnici. Druga možnost pa je, da posušene 3 lističe gabeza spravimo v denarnico in pustimo naravi, da opravi svoje. Nekoč je bil gabez zaradi tega zelo priljubljen tudi med kockarji in igralci na srečo.

Aktivne sestavine in učinkovine

Najpomembnejša sestavina je alantoin (0,6 do 0,8% v marcu, nato se vsebina stalno zmanjšuje). Poleg tega vsebuje do 6,5% taninov, klorogene kisline, kafeove kisline in holina ter pirolizidinalkaloida. Ugotovili so, da so triterpenoidi izobanerenol in β-sitosterol. Ugotovljene so bile zelo majhne količine alkaloida Symphytocynoglossin, Consolidin (Glikoalkaloid) in Consolicin.
Nadalje so bili ugotovljeni: silicijev dioksid, smola, 1 do 3% asparagin in malo eteričnega olja.

Korenina gabeza vsebuje 0,6-4,7% alantoina , polisaharidne sluzi (okrog 29%), sestavljene iz enot fruktoze in glukoze, fenolne kisline, kot so rožmarinska kislina (do 0,2%), klorogenska kislina (0,012%) in kafenska kislina (0,004%) in α-hidroksi kafeinska kislina , glikopeptide in aminokisline in triterpenske saponine v obliki monodemozidnih in bidemozidnih glikozidov na osnovi aglikonov hederagenina (npr. simfiotoksid A), oleanolno kislino in litospermično kislino.

Korenina gabeza se prav tako sestoji iz pirolizidinskih alkaloidov z 1,2-nenasičenimi strukturami nekinških obročev, skoraj v celoti v obliki njihovih N-oksidov, od katerih so glavni 7-acetilintermedin in 7-acetilikopamamin skupaj z manjšimi količinami medmedina, likopomina in simfitina . Celotna količina pirolizidinskih alkaloidov, ki so jo podali različni avtorji, se razlikuje od 0,013% do 1,2% .

Terapevtske lastnosti zdravila iz gabeza temeljijo na njegovih protivnetnih in analgetskih učinkih. Gabez spodbuja tudi granulacijo in regeneracijo tkiva ter podpira nastanek kalusa . Vendar pa ključne sestavine, ki določajo aktivnost ekstraktov gabeza in njegovi molekularni mehanizmi delovanja, niso popolnoma pojasnjene. Alantoin in rožmarinska kislina sta verjetno osrednjega pomena za njegove farmakodinamične učinke .Nekateri avtorji omenjajo tudi holin.

Alantoin

je glavna učinkovina gabeza in je oksidacijski produkt sečne kisline. Je bel prah. Tališče ima pri 230 st.C in pri tej temperaturi že termično razpada. Zato ni primerno praženje gabeza na vroči masti. Topen je v vodi ( 4 g/ 100 ml vode ), še bolje v vroči vodi. Slabše je topen v alkoholu ( 0,57 g/ 100 ml). V dietil etru je netopen. Netopen je verjetno v nepolarnih topilih, tudi v rastlinskih oljih. Zato so oljni macerati gabeza najbrž neučinkoviti. LD50 je 5000 mg/ kg telesne teže ( praktično nestrupen). pH vodne raztopine je 4,5-6.

Alantoin se uporablja kot sestavina za kozmetične proizvode, saj ima vlažilni in keratolitični učinek (poveča navlaženost zunajceličnega matriksa ter pospešuje odluščenje vrhnje plasti mrtvih celic). Tako naredi kožo mehkejšo, pospeši pa tudi delitev celic in celjenje ran. Ker tvori kompleksne spojine z nekaterimi dražilnimi snovmi, zagotavlja tudi antiiritantski in zaščitni učinek.

Uporablja se v zobnih pastah, ustnih vodicah in drugih izdelkih za ustno higieno, v šamponih, balzamih za ustnice, izdelkih proti mozoljavosti, izdelkih za zaščito pred sončnimi žarki, čistilnih losjonih, kremah in drugih kozmetičnih in farmacevtskih proizvodih.

Uporaba:

Kreme, losjoni (emulzije olje v vodi), deodoranti, kreme za sončenje in po sončenju: 0,5 – 2,0 %

Mazila, balzami za ustnice (ali emulzije voda v olju): 0,05 – 0,25 %

Rožmarinska kislina je ester kavne in 3,4-dihidroksi fenil mlečne kisline. Deluje protivnetno, antioksidativno in protimikrobno. Nahaja se v gabezu, rožmarinu, poprovi meti, timijanu, žajblju. LD 50 je 561 mg/ kg teže. Torej ni izrazito toksična. Pomembno pa je, da je njen razpolovni čas zelo kratek ( 8 minut) in razstrupljanje poteka zelo hitro. Je rumenkast prah, dobro topen v vodi ( 1 mg/ ml) in v alkoholu. V dietiletru je netopen. Predvidevam, da je slabo topen v oljih in zato macerati rožmarina ne vsebujejo zadosti ražmarinske kisline, ki je pomembno protivnetno sredstvo. Tališče je 171 st.C

V kozmetiki se uporablja tudi kot sredstvo proti izpadanju las in za zdravljenje herpesa. Nekatere raziskave ugotavljajo velik potencial rožmarinske kisline tudi pri zdravljenju raka.

Holin

je kvarteren nasičen amin v kationski obliki in spada med vodotopna esencialna hranila. Je bel prah, s tališčem 305 st.C, dobro topen v vodi. Holin učinkuje na krvni obtok tako, da širi žile in s tem poveča prekrvavitev. Ocenjuje se, da na takšen način pomaga pri celjenju ran, saj so raziskave pokazale, da čist alantoin ni tako učinkovit. O njem govorita Richard Willfort in H. Neuthaler v svojih knjigah, medtem pa avtorji internetnih povezav o holinu ne govorijo.

Uporaba gabeza

Priznana medicinska aplikacija:

  • Komisija E priporoča le zunanjo uporabo pri podplutbah, stiskih, udarcih”. Učinek je “protivneten” in “spodbuja nastajanja kalusa (celjenje)”.
  • ESCOP( Evropsko znanstveno združenje za fitoterapijo) priporoča naslednjo uporabo:
    zunanje pri oteklinah in bolečinah sklepov in mišic; poleg tega pri osteoartritisih sklepov, akutnih bolečinah v hrbtu, mišičnega seva, modricah in izcedkih, bolečih kitah, tendinitisu in artritisu.
  • HMPC ( Odbor za zdravila rastlinskega izvora) je klasificiral korenino gabeza kot tradicionalno zeliščno zdravilo.

Na splošno se pripravki uporabljajo kot sredstva za celjenje ran, zlasti za počasi celjene rane, zlomljene kosti, tendinitis ali oteklin. Uporaba je običajno zunanja in je v obliki mazil, gelov in obližev. Ti pripravki delujejo protivnetno, analgetsko in spodbujajo nastanek kalusa. Zdi se, da so sestavine alantoin, rožmarinska kislina, sluz in verjetno tudi glikopeptid odgovorni za klinično dokazan učinek.

Gabez se večinoma uporablja v mazilih in gelih, pogosto v kombinaciji s šentjanževko , ognjičem , arniko , ameriškim slamnikom in poprovo meto .
Kytta mazilo vsebuje (izključno) alkoholni ekstrakt iz svežih korenin.
Pri zunanji uporabi se škodljivi ( PA) alkaloidi težko absorbirajo skozi kožo. Vendar pa kljub temu tudi zunanja uporaba naj ne bo daljša od 4 do 6 tednov.

Homeopatija :

Symphytum HAB 34, svež koren, zbran pred cvetenjem.
Uporaba: tupe poškodbe, flebitis ( vnetje venske stene), zlomljene kosti.

Veterina

Gabezovi izdelki , kot so kreme, tinkture, kaše se uporabljajo tudi v veterini. V nadaljevanju predstavljam gabezov preparat za hišne ljubljenčke.

Gabezov (Symphytum Officinale) veterinarski tekoč brezalkoholni ekstrakt za hišne živali

Sestavine:
Gabezove korenine, gicerol ( glicerin), voda. Očitno gre za macerat na osnovi namakanja korenin v glicerinu.

Opis:
Pomaga pri boleznih, kot so čir, driska, bronhitis, rak in bolečina v prsih. Lahko tudi zdravi krvavi urin in boleče dihanje. Poleg tega se lahko ta ekstrakt uporablja za vneto žrelo in bolezni dlesni. Symphytum officinale pomaga hišnim ljubljenčkom z ranami, vnetjem sklepov, oteklimi žilami, protinom, zlomi, revmatoidnim artritisom in drugimi podobnimi težavami

Uporaba:
Namenjen je samo zunanji uporabi. Ne uporabljajte gabezov ekstrakt ne več kot 10 dni zaporedoma in ne več kot 4-6 tednov na leto.

Jakost: Razmerje suhe rastlinske snovi / topila 1: 3. 1 ml ekstrakta je enako 300 mg posušenih zelišč.

Gabez v vrtu

Gabez je tudi pomembno gnojilo zaradi visoke vsebnosti kalija. Gabezove liste lahko uporabljamo kot zastirko pri gojenju paradižnika pri odganjanju plesni ( tudi krompirjeve).

Lahko pa pripravimo tudi gabezovo gnojilo za zalivanje zelenjave.

500 g listov namočimo v 5 l vode. Vsebino vsak dan premešamo in jo pokrijemo, da preprečimo širjenje smradu. Pripravek je končan, ko rastlinski deli potonejo in se vsebina med mešanjem več ne peni. Preparat precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1:10. Za zalivanje ga lahko uporabimo do mesec dni. Hranimo ga na temnem in hladnem prostoru.

Gabez se je včasih uporabljal tudi v prehrani. Mlade liste so uporabljali za solate in za kuho zelenjavnih juh. V Švici so gabezovo cvetje ocvrli, podobno kot pri nas bezgovo. Pripravljali so tudi gabezovo vino tako, da so v vinu namakali korenine.

Gabez v kozmetiki

Gabez vlaži kožo, deluje protivnetno, celi kožo, gladi brazgotine, odstranjuje gube, skratka je idealen za nego kože. Uporablja se v ustnih vodicah ( zdravi ranice, vnetja), v šamponih pospešuje rast las ( rožmarinska kislina). Vendar pa se v profesionalni kozmetiki uporabljajo čiste komponente gabeza ( alatin in rožmarinska kislina ) , saj je trajna uporaba te zdravilne rastline v kozmetiki prepovedana prav zaradi vsebnosti PA.

Na spletu se lahko kupi gabezovo mazilo, gabezov macerat, gabezovo tinkturo ali pa čiste komponente, kot sta alatoin in rožmarinska kislina.

Vendar pa klinične preiskave kažejo, da posamezne kemijsko čiste učinkovine niso tako učinkovite kot pri uporabi ekstrakta gabezovih korenin v alkoholu, ko so različne spojine v interakciji.

Zaključek

Številni avtorji so v preteklosti zelo cenili gabez za “notranje rane in prsi, rane, razpoke, zlomljene kosti, vnetje, protin in lajšanje bolečin”.

Danes ta zgodovinsko izjavo potrjujejo sodobni klinični podatki. Več kliničnih preiskav potrjuje učinkovitost topičnih zdravil pri zdravljenju bolečine, vnetja in otekanja mišic in sklepov v primeru degenerativnega artritisa, akutne mialgije ( bolečine v mišicah) v hrbtu, izcedkov, stegov in sevov po športnih poškodbah in nesrečah pri otrocih, starih več kot tri leta. Zaradi spoznanj o škodljivosti pirolizidinskih derivatov se danes gabez uporablja le zunanje, s časovno omejitvijo. Je pa vse stare recepte potrebno presvetliti z novimi spoznanji. Zaradi netopnosti alatoina v masteh in oljih je smiselno opustiti oljne macerate, praženje na svinjski masti in dati poudarek na vodnih, glicerinskih in alkoholnih izvlečkih, ko nastopijo v izdelavi krem kot vodna faza.

Viri:

Richard Willfort : Zdravilne rastline in njih uporaba , Založba Obzorja Maribor 1983

Heinrich Neuthaler: Zdravilna zelišča, Založništvo tržaškega tiska 1977

David Hoffmann: Celostno zdravljenje Zelišča, Založba Mladinska knjiga 1998

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/gabez-navadni-symphytum-officinale-

https://lekarna-ig.si/trgovina/homeopatska-zdravila/symphytum-officinale-symphytum-homeopatske-kroglice/

https://www.bodieko.si/gabez

http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/symphytum.htm

https://www.dnevnik.si/1042532631

http://www.tovarnaorganika.si/trgovina/vlazilci/alantoin/

htthttps://www.mattilsynet.no/kosmetikk/stoffer_i_kosmetikk/risk_profile_symphytum_officinale.9962/binary/Risk%20Profile%20Symphytum%20officinaleps://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3491633/

https://www.mattilsynet.no/kosmetikk/stoffer_i_kosmetikk/risk_profile_symphytum_officinale.9962/binary/Risk%20Profile%20Symphytum%20officinale

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3491633

https://www.awl.ch/heilpflanzen/symphytum_officinale/beinwell.htm

https://govori.se/astro/gabez/

Rezultat iskanja slik za navadni gabez slike

  • Share/Bookmark

Padec z motorjem in gabez

Iz lekarne strica Marča

Moje izkušnje z gabezom, ko sem padel z motorjem.

Do sedaj sem gabez uporabljal le malo v kozmetiki pri izdelavi vlažilnih in negovalnih krem za lastno uporabo. Uporabljal sem alkoholno tinkturo ( na drobno narezane korenine sem nalil alkohol) , občasno premešal zaprti kozarec in pustil namočeno kar več mesecev. Zaradi alkohola korenina ne plesni in ne gnije. Alkoholno tinkturo sem dodajal počasi v vodno šele takrat, ko sem z zgoščevalcem ( ksantan gumi) vodno fazo zgostil med mešanjem . Pri prehitrem doziranju alkoholnih tinktur lahko pride zaradi lokalno previsokih koncentracij alkohola do izpada zgoščevalca v obliki kosmičev. Ti zgoščevalci niso topni v alkoholih. Običajno dodajamo alkoholne tinkture v vroči fazi , da del alkohola izhlapi, saj ni zaželen v kozmetiki ( alkohol frei).

Pri zdravilnih rastlinah, ki imajo učinkovine topne v vodi in so termično obstojne, lahko pripravimo prevretek ( čaj) in ga uporabljamo namesto hidrolata ali kar cele vodne faze (npr. divji kostanj- escin, gabez- alatoin ). Pri rastlinah, ki vsebujejo vodotopne in v oljih topne učinkovine, pa je najbolje uporabiti oljni macerat kot oljno fazo ter vodni prevretek kot vodno fazo. Na takšen način izdelamo res učinkovito rožmarinovo, ognjičevo ali kakšno drugo kremo. Za osvežitev. Krema vsebuje okrog 30 % oljne faze ( olja, oljni macerati, kokosovo olje, karitejevo maslo…) in 70 % vodne faze. V vodni fazi so dodatki, kot so tekoča svila, vitamini, sečnina, hialuronska kislina…. V oljno fazo dodamo 5-7% emulgatorja in segrejemo olje na 70-80 st.C, da se emulgator stopi. Na isto temperaturo segrejemo vodno fazo in med mešanjem obe fazi združimo. Dodamo konzervans in eterična olja kot dišave. To je osnovna receptura za izdelavo krem.

Zadnjič sem padel z motorjem. Glavo mi je rešila čelada. Odnesel sem jo brez zlomov, vendar z močnimi udarci na desni kolk, desno koleno in desni komolec. Na kolenu so bile tudi površinske rane, saj sem nosil le kavbojke in ne zaščitne motoristične opreme.

Takoj sem šel nabrat gabez ( liste in korenine). Res mesec junij ni čas za nabiranje korenin, saj je vsebnost aktivnih učinkovin manjša kot v mesecih mirovanja, pa vendar .

Najprej sem zmiksal s paličnim mešalnikom listje in korenine v kašo in si to kašo navezal na ranjena mesta. Kaša je zaradi listov temno zelena in obarva posteljnino, pižamo, saj rada izpada posebno na gibljivih delih iz povoja. Skratka, zelena svinjarija. Ko pa sem povoj fiksiral s folijo, se je po dveh urah stanje poslabšalo, saj se je oteklo mesto segrevalo, namesto hladilo.

Pripravil sem drugo kombinacijo.

Gabezove korenine sem zmiksal ( so krhke in miksanje ni problem), dodal vodo ( učinkovine so vodotopne) in primešal ščepec zgoščevalca ksantan gumija ( da je pripravek bolj gost in da ne kaplja in curlja pri nanašanju že kar z roke. Preparat je sluzast, rjavkaste barve, brez vonja. Dodal sem mu jabolčni kis, ker se za obkladke otečenih mest priporoča ravno kis, borova kislino in še kaj. Dva do trikrat dnevno, seveda brez odvečnega pavijanja sem nanesel ta pripravek na poškodovana mesta in rahlo pomasiral. Otekline so izginile po nekaj dnevih. Hematom od udarca je izginil po dobrem tednu. Bolečine, ki sem jih čutil na kolenu in kolku pri močnejšem pritisku, so izginile po treh tednih. Kakšen bi bil rezultat brez zdravljenja, ne vem.

Po tednu dni se je zaradi vsebnosti kisa pojavil značilna smetana ( sluzasta snov pri kisu). Preparat sem precedil, odstranil nastalo sluz in dodal nekaj kapljic konzervansa ( cosgard). Morda bi namesto jabolčnega kisa in konzervansa uporabil C vitamin v prahu, saj deluje kislo, antioksidativno na kožo in je znano sredstvo za konzerviranje v živilski industrijo. Pri uporabi askorbinske kisline ( C vitamin ) sem opazil nekatere pojave pri zdravljenju luskavice, o katerih bom nekaj napisal, ko bom poskuse zaključil in ponovil.

Preparat sem uporabljal tudi pri negi razpokane kože na podplatih, saj gabez odstranjuje brazgotine in gladi kožo. Kakšnega hitrega učinka nisem opazil.

Je pa res, da deluje gabez tudi na reumatoidne težave, saj imam občasno bolečine v kolku ( obraba), v levem ramenu (kalcinacija ali tendinitis), bolečine v križu. Za te težave pa pripravljena oblika vodnega gela ni najbolj primerna, saj se nanos zaradi vsebnosti zgoščevalca suši počasi.

Za ta namen sem pripravil alkoholno tinkturo gabezovih korenin ( alatoin je bolje topen v razredčenem alkoholu kot v koncentriranem). Ker sem korenine zmiksal, sem jih namakal le en dan med občasnim mešanjem, ker je glede na klasično namakanje kosov korenine transportna pot učinkovine v topilo bistveno krajša. Precejeno vsebino sem dal v temno posodo z razpršilko. V primeru bolečin si obolelo mesto posprejam. Stvar deluje po nekaj minutah. Vendar pri močnejših bolečinah tableta nalgesina bolje prime. Literatura navaja uporabo gabeza tudi v primeru putike, vendar po mojih izkušnjah analgetski učinek ni dovolj velik. Od rastlinskih izvlečkov vidim protibolečinski potencial v tinkturah maka, ki vsebujejo opiate. Namesto vrtnega maka literatura priporoča poljski mak , kjer je tudi ob daljši rabi odvisnost manj verjetna ( vsebnost in sestava opiatov je drugačna). Sezono poljskega maka sem letos zamudil, saj je na žitnih poljih že odcvetel.

  • Share/Bookmark

Alergijski konjunktivitis

Iz lekarne strica Marča

Najbolj pogosti alergenti so: prah v stanovanju, krzno in perje živali, ribja hrana, cvetni prah in kemijski izdelki za gospodinjstvo ter kozmetični izdelki za obraz. Tudi prvi spomladanski žarki lahko izzovejo alergijske reakcije na očesni sluznici, alergeni iz hrane pa le redko povzročajo alergijsko vnetje veznice očesa (kunjuktivitis).

Simptomi alergijskega konjuktivitisa so zelo podobni tistemu,ki ga izzovejo bakterije: očesna rdečica, občutek trepetanja očesa, občutljivost na svetlobo, suho in boleče oko, oteklost. Toda pri bakterijskem vnetju se pojavi izcedek iz očesa ( lepljiva, bledorumena ali bledozelena snov), pri alergijskem vnetju pa je zelo izražena srbečica.

Da bi se uspešno borili s to težavo, morate upoštevati štiri principe: preprečiti stike z alergenom, lokalni vpliv na očesno sluznico s ciljem eliminiranja simptomov, jemanje antihistmatikov in krepitev imunitete. Nujen je tudi posvet z zdravnikom- oftalmologom. Pa vendar vam bodo v pomoč metode ljudske medicine ( če ne gre za alergijo na določene sestavine v pripravkih).

Umivanje

Dve žlički drobno narezanega suhega ognjiča (Calendula officinalis) prelijte s skodelico vrele vode, potem kuhajte pol ure na zmernem ognju. S precejeno in še toplo tekočino umivajte vnete oči nekajkrat na dan.

Eno žlico drobno narezanega suhega merkača ( Bidens) prelijte s 150 ml vrele vode in držite 15 minut nad soparo. Ohladite in umivajte oči z napojeno blazinico iz vate od zunanjega kota proti notranjem ( od ušesa proti nosu). Postopek ponavljate dva do štiri krat na dan in to najmanj pet dni.

Obkladki

Žlico drobno narezanih plodov šipka (Rosa canina) prelijte s skodelico vrele vode in pustite počivati pol ure. Ko se ohladi, namočite v tekočino sterilni robček, ga postavite na veke in pustite delovati 10 do 15 minut. Postopek ponavljate pet do šest krat na dan.

Članek je iz revije 1/18 Ruski zdravnik.

Moje izkušnje

Sam imam kronično vnete oči. Okulist je ugotovil, da mi žleze v vekah izločajo preveč maščob. Priporočal mi je pregrevanje oči ( da se maščobe zmehčajo) in čiščenje notranje strani vek z brisanjem. Prav tako mi je priporočal uživanje omega nenasičenih maščob. Že leta pa občutim pekoče oči pri prvem spomladanske soncu.

Zaradi pekočih oči sem le redko gledal TV program do poznih ur.

Poskusil sem s spiranjem oči s smetliko, z nanašanjem soka krvavega mlečka na zunanjo stran veke ( David Hoffmann: Celostno zdravljenje, zelišča), pa ni bilo opaznega zboljšanja.

Na osnovi zgornjega članka sem poskusil s šipkom. Pripravil sem šipkov čaj ( ga popil) in si z čajno vrečko ( namesto blazinic) čistil oko v predpisano smer ( proti nosu). Delal sem dvakrat dnevno in že po parih dnevih je bilo vidno zboljšanje. Šipkov čaj naj ne bo premočan ( 1 vrečka na 150 ml vode), da nas pri umivanju ne pečejo oči.

Skratka, deluje vsaj pri meni!

Pri nakupu šipkovega čaja pa imam težave. V naših veleblagovnicah ima šipkov čaj dodatke, kot so sadje ali hibiskus. Kako pa ti dodatki vplivajo na oči, mi ni poznano.

  • Share/Bookmark

Vrtno ognjič . Calendula officialis

Iz lekarne strica Marča

VRTNI OGNJIČ

Lat: Calendula officinalis

ZGODOVINA

Ognjič so uporabljali že stari Egipčani in Rimljani, saj so verjeli v njegov pomlajevalni učinek. Kalandulae je botanično ime za ognjič in tako se je pri Rimljanih imenoval prvi dan v mesecu. Stari narodi so ga uporabljali kot zdravilo za rane, čire, ekceme, krčne žile, hemeroide, vnetje dlesni, vnetje očesne veznice ( konjuktivitis). Stari Grki so uporabljali njegovo cvetje za krašenje svojih junakov in božanstev. Med ameriško državljansko vojno so ga uporabljali na bojišču, kjer so z njim zdravili tudi večje odprte rane. Med zdravilci še danes velja za ”nadnaravno” rastlino, ki ima neverjetne zdravilne učinke.

OPIS RASTLINE

Ognjič spada v družino nebinovk. Je enoletnica in cveti od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Cvetovi so izrazito rumene do oranžne barve z značilnim ostrim vonjem. Barva cvetov je predvsem odvisna od barvil kot npr. ksantofil in karotenoidi. Uporabno je predvsem sveže ali posušeno cvetje, pa tudi sveži listi. Cvetje se nabira od junija do oktobra, predvsem ob nekajdnevnem sončnem vremenu, ker ima takrat največ zdravilnih učinkovin.

SESTAVA

Najpomembnejše zdravilne sestavine ognjiča so predvsem flavonoidi, eterično olje in triterpeni (predvsem pentaciklični alkoholi, saponinski glikozidi in steroli). Flavonoidi prispevajo k protivnetnem učinku, eterično olje pa ima predvsem protikrčni učinek. Terpenoidi eteričnega olja uničujejo bakterije, viruse, nekatere glivice ter celo trihomonas, enocelični zajedalec črevesja, ženske nožnice in moških mokril. Triterpeni delujejo protivirusno in so imunostimulativni, kar pomeni da zveča odpornost proti okužbam. Saponinski glikozidi delujejo protitumorno in znižujejo količino lipidov v krvi.

Eterična olja

Cvetovi ognjiča vsebujejo naslednje koncentracije eteričnega olja: do 0,12% v cvetnih listih in do 0,4% v cvetni glavi. Cvetne glave so bogate z spojinami monoterpenov s kisikom in seskvitereni: karvon, geranilaceton, kariophilen keton, menton, izomenton, γ- terpinen, γ in δ-katinen, kariofilen, α in β-ionon, 5,6-β-iononski epoksid, pedunculatin, dihidro-aktinidiolida, α-muurolena itd.

Flavonoidi

Flavonoidov je do 0,88% v cvetnih listih in 0,33% v glavi sveta. Glavni flavonoidi so: izorhamnetin 3-O-glikozid, izorhamnetin, neohesperidoside, kvercetin glukozid, kalendoflazid, kalendoflavosid, kalendoflavobiosid, narcisin, izokvortetin, kvercetin, rutozid in kaempferol .

Flavodini so pri vseh rastlinah najbolj razširjen sekundarni produkt presnove in so nehlapljive, trdne, ponavadi v vodi in alkoholu topne spojine. V to skupino prištevamo halkone, flavanone, flavone, flavonone, izoflavone, antocianidine, leukoantocianide in procianide.
Tako kot je različna njihova kemijska struktura, tako se tudi razlikujejo po učinkovanju v telesu. Nekateri razširjajo srčne koronarne žile in izboljšujejo delovanje srca (glog, arnika..), ščitijo jetra in vplivajo na nastanek žolča (smilj, badelj, repinec…), pospešujejo znojenje, povečajo količino seča, blažijo krče… Pomembno je tudi njihovo protivnetno delovanje, saj nekateri flavonoidi (npr.antociani) prodirajo v bakterije in s tem preprečujejo njihovo rast in razmnoževanje. Flavonoidi so koristni tudi pri krčnih žilah, saj zmanjšujejo možnost krvavitev iz kapilar ter izboljšujejo stanje ožilja (npr. pri sladkornih in hipertenzivnih bolnikih).

Triterpenski alkoholi

Kapitula vsebuje naslednje pentaciklične triterpenske alkohole: arnadiol, faradiol, α y β-amin, faradiol-3-miristinska kislina, lupol, taraxasterol, faradiol-3-palmitinska kislina, kalenduladiol itd.

Fenolne kisline

Fenolne kisline v ognjiču so: kumarično, gentilsko, vanilensko, kafeinsko, sirinsko, o-hidroksifenilocetno, protokatehinična, ferulna, p-hidroksibenzojska, salicilna, klorogenska, veratrična, o-kumarična in kininska kislina

Tanini

Ognjič vsebuje tudi tanine. Raziskave so pokazali prisotnost katehola in pirogalola-

Karotenoidi

V cvetnih listih ogljiča je do 0,078% in v glavici do 0,017% karateniodov. V obliki spojin, kot so: : α-, β- in γ-karoten, violaksantin, rubiksantin, citroksantin, flavohrom, galenin, lutein, likopen, valenzikantin, auroksantin, mikroksantin, 5,6 epoksikroten, β-zeakaroten, mutatoxanthin in lutein epoksid

Saponozidi

Saponozidov je približno 2-5%. Gre za derivate erivati ​​oleinske kisline: kalendulozidi A, B, C, D, D2 , F, G in H

Saponini so posebna vrsta glikozidov, ki se v vodi koloidno topijo in se pri stresanju penijo kot milo – od tod tudi njihovo ime. Delovanje saponinov je večstransko. Olajšujejo izkašljevanje, pospešujejo izločanje seča, preprečujejo zbiranje vode v telesu in delujejo na venozno ožilje. Saponini npr. sladkega korena delujejo proti vnetjem (antiflogistično) podobno kot kortikoidi ter učinkujejo pri virusnih obolenjih, posebno pri kroničnem hepatitisu. Že dolgo pa je znano tudi njihovo antibiotično, antimikotično in antivirusno delovanje, predvsem triterpeni.

Druge aktivne substance

Cvetovi vsebujejo tudi kumarine – kot so scopoletin, umbeliferon in esculetin – steroli,

sladkor in parafin. Identificirali so vodotopne polisaharide, pektinske snovi in

hemiceluloze.

DELOVANJE IN UPORABA

Zeliščna raba
Po ljudskem izročilu je spazmolitik in antiflogistik, miri krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov, diaforetik in diuretik, pospešuje znojenje in izločanje vode, antihemoragik, zaustavlja krvavitve, emenagog, sproži izostalo mesečno perilo, adstringent in antiseptik, skrči tkivno površino in jo razkuži, in granulacijsko sredstvo, pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Rabi se sicer notranje za zdravljenje želodčnih in dvanajstničnih razjed, a ga ti bolniki ponavadi težko prenašajo, izostalega in bolečega mesečnega perila ter krvavitve iz nosa, ki se poleti pojavlja predvsem zaradi razširitve nosnih krvnih žilic. Mnogo bolj se obnese zunanje, na koži in sluznicah, kjer je po učinku podoben arniki, a varnejši. Zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, opekline, preležanine, razširjene vene na nogah, zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke, pa tudi gnojne kožne ture in rane, ki se težko celijo, na primer razjedo goleni.

Odmerek za odrasle
Eno ali dve zvrhani žlički (2-3 grame) prelijte s približno 150 ml vrele vode, pustite stati 10 minut in precedite. Za izpiranje ust ali grgranje uporabite večkrat na dan še topel čajni izvleček. Za zdravljenje ran z izvlečkom prepojite gazo in jo položite na obolelo mesto, obkladek pa menjajte večkrat na dan. Notranja raba se opušča, a če se zanjo odločite, popijte čajni napitek, pripravljen na prej omenjen način največ 4-krat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih potrjujejo protivnetno, protivirusno in protibakterijsko delovanje, uničevalno tudi za bakterijo Staphylococcus aureus, ki je na koži pogosto kužna. Zmes ognjičevega izvlečka in alantoina je na kirurško povzročenih ranah mnogo boljše kot alantoin, spodbuja fiziološko obnovo kožne površine. Učinek pojasnjujejo z obilnejšo presnovo različnih beljakovin, pomembno za celilni proces. Krema z zeliščnimi izvlečki, med katerimi je bil tudi ognjičev, je bila učinkovita pri različnih edemih, nabreklinah zaradi nabiranja tekočine, tudi opeklinskem in limfnem, slednji naj bi se zmanjšal, ker so makrofagi, obrambne celice velikanke, pogoltnili večjo množino beljakovinskih tkivnih ostankov. Zaradi širjenja žilic se je edem nog nekoliko zvečal. Polisaharidne sestavine z visoko molekularno težo zvečajo odpornost proti okužbi, saponinske spojine pa delujejo protitumorno. Terpenoidi eteričnega olja uničujejo trihomonas, enocelične zajedalce črevesja, ženske nožnice in mokril pri moškem. Laboratorijsko je ugotovljeno, da ognjič zveča maternično napetost. Zeliščni izvlečki ognjiča so pri ljudeh z odstranjenimi mlečnimi žlezami ublažili bolečine, niso pa klinično pomembno zmanjšali limfnega edema. 20 odstotna tinktura se rabi za zdravljenje gnojnega ušesnega vnetja, kot celilno in protivnetno sredstvo.

Stranski učinki in strupenost
Stranski učinki niso znani, raziskave o strupenosti pa niso bile opravljene, na celičnih kulturah so le ugotovili uničevalnost ognjičevih izvlečkov za celice.

Prepovedi in opozorila
Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Kulinarika

V kuhinji se lahko uporabi mlade listke, ki se jih doda pomladanskim solatam, posušene ali sveže venčne liste pa se lahko doda juham, rižotam in sladicam. Kakšnega posebnega okusa jedi sicer ne dobijo, ampak pridobijo pa lepo rumeno barvo. Ognjič je tudi uporaben v vrtu, saj nima škodljivcev, hkrati pa škodljivce odganja od drugih rastlin.

Kozmetične lastnosti

Revitaliziranje kože in zdravljenje ran

To je ena od najbolj značilnih učinkov ognjiča zaradi vsebnosti polisaharidov(sluzi), flavonoidov (zlasti kercerin-3-O-glikozid), triterpenov in karotenov.

Te snovi delujejo na metabolizem glikoproteinov in na kolagenska vlakna. Kreme, ki vsebujejo 5 % cvetnega izvlečka ognjiča v kombinaciji z alantoinom ( v gabezu), so se pokazale izjemno učinkovite pri epitelizaciji na podganah . Novejše raziskave so pokazale, da vodni izvlečki cvetov ognjiča, ki se nanašajo na kožne rane, prispeva k hitremu celjenju.

Iz teh razlogov je ekstrak ognjiča zelo priporočljiv za oblikovanje kozmetičnih izdelkov za regeneracije tkiva.

Vlažilno delovanje

Ognjič je vlažilen zaradi vsebnosti saponina in sluzi.

Zaradi svoje vlažilne aktivnosti je idealen za koncipiranje kozmetičnih izdelkov za suho, razdraženo ali občutljivo kožo. Ognjič je primeren tudi za izdelavo kozmetike za zaščito pred soncem (za uporabo pred in po sončenju) , po britju, za balzame in vodne kopeli.

Protivnetno delovanje

Zunanja uporaba ognjiča je precej obsežna v kozmetiki in v dermatologiji zaradi svoje protivnetnega delovanja. Preiskave so pokazale, da ognjič deluje protivnetno zaradi vsebnosti triterpenov. Klinična učinkovitost te rastline je že dolgo dokazana.

Zato je ekstrakt ognjiča tako zaželen v kozmetiki za občutljivo in razdraženo kožo.

Imunomodulatorno delovanje

Cvetovi ognjiča so pokazali tudi imunomodulacijsko aktivnost. Taka dejavnost je posledica prisotnost imunostimulatornih polisaharidov , ki vzpodbujajo krepitev imunskega sistema.

Pomembno je, da imunski sistem kože deluje tako, da lahko kožo ščiti pred poškodbami , ki jo povzročijo notranji in zunanji dejavniki. Langerhansove celice in keratinociti so

ključne celice za epidermalni imunski sistem. Med procesom staranja, še posebej pri sončenju, se imunski sistem postopoma slabša in njegovo aktiviranje postane počasnejše, kar zmanjšuje obnovo celic.

KOZMETIČNA UPORABA

Obnavljanje kože in celjenje ran :

Flavonoidi Polisaharidi

Triterpeni

Karoten

Proti staranju kože :

vlaženje: saponini , polisaharidi (sluzi)

dodajanje oljne komponente

izravnava vlage

Protivnetno :

Triterpeni

-Antiirritant

Krepitev imunskega sistema:

Polisaharidi

Priporočene doze:

Priporočeni odmerek je med 0,5% in 5,0%

Zaključek

Vsestranska zdravilna rastlina se lahko uporablja kot čaj, alkoholna tinktura, eterično olje ali oljni macerat (suhi cvetovi običajno namočeni v olivno olje). V zdravilstvu in kozmetiki se uporabljajo posušeni cvetovi, medtem ko v prehrani ( za obarvanje hrane) pogosto le cvetni listi, da cvetna glava ne spremeni okusa., saj ognjič ne spada k okusnim rastlinam. V večjih koncentracijah sili na bruhanje in povzroča drisko. Zato je potrebna določena previdnost pri uživanju čajev, saj vpliva na maternično napetost in v višjih koncentracijah na mutacijo celic ( morda je celo rakotvoren?). Čeprav je v tradicionalni rabi tudi čaj ali tinktura za preprečevanje želodčnih krčev, novejša literatura ne govori več o tem. Pri vnetju dlesni je čaj primeren za grgranje. Učinkovitosti pri konjuktivitisu ( vnetje očesne veznice) novejša literatura ne omenja in je verjetno pri uporabi potrebna zmernost in previdnost. Za zunanjo uporabo pa je ognjičč ena najbolj vsestransko uporabna in tudi učinkovita zdravilna rastlina, brez stranskih učinkov.

Seveda so učinki odvisni tudi od priprave ognjiča.

Flavonoidi so v glavnem vodotopni in topni v alkoholih. V človeškem organizmu se slabo absorbirajo ( manj kot 5%) in se tudi hitro izločijo. So nestabilni in hitro razpadejo. Fermentacija jim poveča obstojnost ( zorenje v maceratu). Triterpeni, učinkovina za celjenje ran, so topni v maščobah. Verjetno bi morali za popolno izkoriščenost zdravilnih lastnosti izdelati kremo na osnovi oljnega mecerata, eteričnega olja in vodne komponente ( ognjičev čaj z dodatkom alkoholne tinkture).

Za izdelavo ognjičevih mazil in krem pa je na spletu veliko receptur za več ali manj zahtevne ter vešče zeliščarje.

http://www.zdravilnerastline.si/rastline-l-r/10-vrtni-ognjic-calendula-officinalis.htmlhttps://www.bodieko.si/ognjichttp://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/ognjic-vrtni-calendula-officinalishttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Calendula_officinalis&prev=searchhttp://www.salvix.si/fitoterapija-veda-o-zdravilnih-rastlinah/moc-zdravilnih-rastlin/


Povezana slika

  • Share/Bookmark

Sivka-lavandula

Iz lekarne Strica Marča

Prava sivka
Lat: Lavandula angustifolia
Ang: Lavender


Zgodovina:

Sivka izvira iz arabskih dežel in je poznana že vsaj 2500 let. Leta 600 pr.n.št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke. V srednjem veku so tudi domnevali, da sivka odvrne kugo. Po pripovedkah naj bi kuga prezrla srednjeveške izdelovalce rokavic, ljudje so to povezovali s sivko. Od takrat je veliko ljudi na kužnih območjih nosilo snop posušene sivke med oblačili.

V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, so sivkino vodo uporabljale medicinske sestre, saj deluje antibakterijsko.

Vpliv eteričnih olj na fizično in psihično počutje ljudi je obširno raziskoval francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse, ki je tudi prvi vpeljal pojem aromaterapija. Zdravilno moč eteričnih olj je odkril po naključju. Namreč, med delom v laboratoriju mu je zagorel del roke, ki jo je pogasil kar z eteričnim oljem sivke, saj je bila tisti moment edina tekočina v bližini. Opazil je, da so se opekline izredno hitro pozdravile brez kakršnihkoli hujših posledic.


Splošni opis:

Prava sivka, ki spada v družino usnatice (Lamiaceae), je do pol metra visok polgrm z ozkimi, nasprotno nameščenimi in srebrno sivimi dlakavimi listi. Na poganjkih, ki poženejo spomladi, so listi večji in manj dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi so na vrhu poganjkov združeni v navidezna vretenca, tako da je socvetje podobno redkemu klasu. Prašniki so štirje, dva daljša in dva krajša. Cveti od julija pa do septembra. Prava sivka raste na suhih in skalnatih območjih. V Sloveniji ne raste divje, pač pa jo gojijo po vrtovih. Na vrtu najraje raste na sočni legi s prepustnimi, po možnosti apnenčastimi tlemi. Vsekakor je ni potrebno gnojiti, saj na rodovitnih tleh razvije le veliko listov in le malo cvetov. Dobro jo razmnožujemo s potaknjenci (avgust). V južni Franciji, Dalmaciji, severni Afriki, Grčiji in Iranu jo veliko gojijo za pridobivanje eteričnega olja z destilacijo. Cvetove sivke se lahko nabira vse poletje, najboljše pa jih je nabirati tik preden se cvetovi odprejo, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Obstaja od 25 do 30 vrst sivke, ki se razlikujejo po barvi cvetov (beli, rožnati in temno modri) ter po barvi in velikosti listov. Najbolj razširjeni vrsti sta prava sivka (L. Angustifolia) in lavandin (Lavandula x hybrida), ki je križanec med pravo sivko in širokolistno sivko. Eterično olje lavandina vsebuje več terpenov in tudi kafre, zaradi česar ima eterično olje malo ostrejši vonj. Nekateri zato trdijo, da je eterično olje lavandina slabše kvalitete v primerjavi z eteričnim oljem prave sivke. V parfumeriji se veliko uporablja eterično olje širokolistne sivke (L. Latifolia) in lavandina (L. Hybrida), saj ti dve vrsti vsebujeta veliko več eteričnega olja kot ostale vrste. Medicinsko pa sta uporabni predvsem vrsti L. angustifolia ali L. spica.


Sestavine in učinkovine:

Sivka vsebuje od 0,5-1,5 % eteričnega olja, ki je sestavljeno iz več kot 100 različnih komponent. Ena izmed glavnih komponent je linalol, ki je po strukturi monoterpenski alkohol. Poleg linalola je pomembna komponenta tudi linalil acetat ter majhne količine borneola, izoborneola, cineola, kumarina in kafre. Sivka vsebuje tudi čreslovine lamiacejskega tipa (12 %) ter saponine, smolo in grenčine.

Glavna učinkovina sivke je eterično olje, katerega glavni sestavini sta linalilacetat in linalool.

Tabela: Vsebnost posameznih sestavin (%) eteričnega olja različnih vrst sivke

Vrsta linalilacetat linalool
Lavandula angustifolia 35-50 30-40
Lavandula latifolia 2-10 20-30
Lavandula hybrida 15-30 40-45

Glavni učinkovini sta torej linalol in linalil acetat.

Linalol je terpenski alkohol in je tekočina z vreliščem 199 st C. Je topen tudi v vodi (1,6 g/l) . Je spojina nizke toksičnosti ( LD 2790 mg/g). Je pa strupen za ribe in vodne bolhe.

Poleg kozmetike , pralnih praškov, dišav, mehčalcev se uporablja tudi za proizvodnjo E vitamina.

Uporablja se tudi kot insekticid.

Spojina je fototoksična ( pod vplivom svetlobe draži kožo) in citotoksična ( odmiranje celic). Draži kožo, povzroča eksceme in dermatitis.

Linalil acetat ima podobne lastnosti kot linalol, saj v vodi hidrolizira na linalol in ocetno kislino ( 30 mg/l). Spojina je zelo malo toksična ( LD 13.360 mg/kg). Gre za brezbarvno , aromatično tekočino z vreliščem 220 st.C. V vodi je netopen. Topen pa je v alkoholu in drugih organskih topilih. Ker v vodi hidrolizira in nastane linalol, je strupen za ribe in vodne bolhe.

Zaradi delne topnosti linolina v vodi in hidrolizi linolil acetata ter njuni topnosti v alkoholu ter drugih organskih topilih, se lahko sivka uporablja kot čaj, kopel, masažno olje ali pa v kozmetiki kot etrično olje, hidrolat ali macerat. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Sivka je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših površinskih ran, pri zdravljenju sončnih in drugih vrst lažjih opeklin.
Delovanje in uporaba:

Masiranje senc in tilnika s pripravkom eteričnega olja sivke (10 kapljic olja sivke in 25 ml nosilnega olja) zelo pomaga pri hudih glavobolih (tudi v primeru sončarice) ali ob prvem znaku migrene. Olje za masažo (1 ml sivkinega in 25 ml nosilnega olja) pomaga predvsem pri razbolelih mišicah po vsem telesu. Spiranje las s kopeljo sivkinega olja (10 kapljic olja v vodi) ali prečesavanje las z gostim glavnikom, na katerega nanesemo nekaj kapljic sivkinega olja, se dobro obnese proti ušem. Vtiranje pripravka sivkinega olja po prsih (1 ml sivkinega olja, 5 kapljic kamiličnega olja in 10 ml osnovnega olja) pomaga umiriti krčevit kašelj pri astmi in bronhitisu. Z natiranjem sivkinega olja (razredčeno z vodo) na mestih pikov žuželk zmanjšamo bolečino in preprečimo morebitno vnetje. Eterično olje je tudi sestavina mazil proti revmi, saj spodbuja krvni obtok in blaži bolečine. Eterično olje sivke je velikokrat tudi sestavina različnih pripravkov proti kožnim boleznim z močnim srbenjem, ker deluje razkuževalno (antiseptično) in protivnetno.

Poparki cvetov sivke delujejo šibkeje kot eterično olje, vendar prav tako pomagajo pri živčni izčrpanosti, depresijah, razdražljivosti, glavobolih, nespečnosti ter krepijo živčni sistem, kar je tudi klinično dokazano. Čaj sivke odpravlja vetrove in spodbuja izločanje žolča. Čreslovine v sivki preprečujejo driske, posebno takrat, kadar nastanejo zaradi neželenega vrenja v črevesju. Sivka velja tudi kot sredstvo, ki blaži kašelj in pomaga tudi pri astmi. Ustna vodica iz cvetov sivke dobro učinkuje pri neprijetnem zadahu iz ust. Čaj iz cvetov sivke se lahko uporablja za zdravljenje aken ter za nego občutljive kože. Danes sivko veliko uporabljajo kot dodatek v kopelih pri vegetativnih distonijah (nevrološki sindrom s trajnimi mišičnimi kontrakcijami, ki povzročijo zvijanje in nenormalno držo delov telesa) in pri živčnih težavah v menopavzi.


Nasveti:

Sivko lahko uporabite tudi kot začimbo pri kuhanju. Uporablja se kot dišava v džemih, sadnih solatah, želejih, lahko pa pripravite tudi odličen kis. Mlade liste sivke lahko dodate kot začimbo ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam. Če vejico sivke položite na žareče oglje v ražnju, dobi meso odličen priokus.


Zanimivost:

Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki ga lahko uporabimo nerazredčene direktno na koži, če nismo nanj alergični.

Sivka odganja komarje, molje in druge insekte. Cvetoče poganjke obesite v omare, da zavarujejo in odišavijo perilo. Na vrtu pa preprečuje naseljevanje uši na sosednjih rastlinah.

V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.


Opozorila:

Pri predpisani uporabi sivke ni nobenih nezaželenih učinkov. Prevelike količine eteričnega olja dražijo prebavne organe in zelo močno vplivajo na počutje.

Ker pa nekatere učinkovine dražijo kožo ( 7 % ljudi je alergičnih ), je smotrno pri masažah ali uporabi kozmetike z sivko napraviti test na občutljivost vaše kože. To storimo tako, da na notranjo stran roke nanesemo kapljico preparata in po dveh dneh opazujemo reakcijo. Če je koža pordela, ste občutljivi na sivko in se jo zato raje izogibajte, kljub sanjski aromi.

Viri ( litratura)

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1552

http://www.zdravilnerastline.si/rastline-s-z/29-prava-sivka-lavandula-angustifolia.html

WILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja, 1986 http://www.inchem.org/documents/sids/sids/115957.pdf

http://www.zalepdan.si/etericna-olja-v-kozmetiki/

David Hoffman: Celostno zdravljenje Zelišča. Mladinska knjiga, 1998

Povezana slika

  • Share/Bookmark

Rožmarin ( Rosmarinus officiales )

Iz lekarn strica Marča :  ROŽMARIN ( Rosmarinus officiales )

Rožmarin je trajnica in izvira iz Sredozemlja. V toplih krajih zraste do višine 2 m, medtem ko pri nas manj. Najbolj pogosto se ta dišavnica sadi v lončke, saj ne more prezimiti zaradi zim na prostem. Je zimzelena rastlina, z igličastimi listi, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Nabirajo se iglice od aprila do oktobra, mlade poganjke pa od aprila do junija. Posušen rožmarin ne izgubi svojega vonja. Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s potaknjenci.

Obstoja več vrst rožmarina, vendar so v kozmetiki poznani trije tipi , opredeljeni po značilnosti vonja eteričnega olja :

- tunizijski ; svež vonj po evkaliptusu ( prevladuje 1,8 cineol )

- španski ; vonj po kafri ( prevladuje kafra )

- francoski ; najbolj nežen vonj ( prevladuje verbena ).

Eterično olje ( 1 – 2,5 % ) se dobiva z parno destilacijo listov in je brezbarvna do rahlo rumenkasto obarvana oljna tekočina, močnega vonja. Deluje protibakterijsko, protiglivično in antioksidacijsko. Pospeši celjenje ran, ker zmanjšuje vnetne procese in pospešuje obnavljanje kožnega tkiva.

Sestava učinkovin v listu:

Triterpenoidi : oleanolska kislina ( 10%), ursulna kislina (5%)

Tanini : rožmarinska kislina ( 2,5%)

Eterično olje (1-2,5%) : 1,8 cineol (20-50%), alfa pinen (15-25%), kafra (10-25%), kamfen (5-19%), borneol (1-6%), bornil acetat, beta karofilen, p-cimen, limenon, linaleol, miren, teineol, verbena (skupaj 2-5%)

Diterpenoidi : karnazol , karnazolna kislina (0,35%)

Flavonoidi

Izvleček, ki vsebuje karnazolno kislino, karnazol in rožmarinsko kislino, je po učinkovitosti primerljiv s sinteznimi antioksidanti, kot sta BHA in BHT. Deluje protivnetno in protibakterijsko, zato se v kozmetiki uporablja za nego aknaste in nečiste kože. Ker povečuje prekrvavitev , deluje tudi protibolečinsko, kar se izkorišča v športni kozmetiki. Zaradi vsebnosti ursulne in oleanolove kisline se oživi lasni mešiček, zato se uporablja rožmarin tudi za šampone za nego las ( proti izpadanju).

Literatura tudi navaja, da rosmanol, ki je naravni polifenol, deluje kot anioksidant in zaviralec rasti tumorjev.

Tudi za karnasol navajajo njegove lastnosti antioksidanta in celo, da preprečuje nastanek raka. Karnasol je v obliki belih kristalov in je slabo topen v vodi ( 30 mikro gramov/ ml). Bolje je topen v alkoholu in drugi organskih topilih. Je zelo nestabilen in občutljiv na temperaturo. V prevretkih ga je zelo malo in še ta hitro razpade.

Rožmarinska kislina, ki se nahaja tudi v žajblju, poprovi meti, timijanu, melisi, gabezu, naj bi bila uporabna v kozmetiki zaradi protimikrobnega, protivnetnega delovanj in preprečevanja izpadanja las. Učinkovita naj bi bila proti herpesu. Raziskave potrjujejo učinkovitost proti raku slinavke, jeter, pljuč. Zaradi netoksičnosti ima velik potencial uporabe v zdravstvu. Je bel prah, ki je v vodi topen. Tališče je pri 171 st. C. Precej je uporabna v živilski industriji kot dodatek, ki podaljša rok trajanja živilom.

Cineol povečuje možganske sposobnosti in spomin, zavira odmiranje možganskih nevronov in zavira razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. V Angliji celo beležijo znaten porast prodaje eteričnega olja rožmarina v času študentskih izpitov.

Seveda pa je sestava in izkoristek učinkovin odvisna tudi od postopka ekstrakcije rožmarina.

Izkoristki so pri različnih postopkih in uporabe topil naslednji:

destilacija z vodno paro izkoristek 3,2 % ( eterično olje in komponente v hidrolatu)

Ekstrakcija ( rastlina se namaka v topilu, ki se nato oddestilira)

Topilo: alkohol izkoristek 29 %

diklormetan izkoristek 30 %

toluen izkoristek 62 %

Za vsakdanjo uporabo iz teh podatkov vidimo, da so vodni izvlečki manj učinkoviti, saj voda izluži le nekatere komponente. Alkoholne tinkture imajo boljši izkoristek. Uporaba toluena pa je primerna le za farmacijo.

Zaradi slabe topnosti karnasola in njegove termične nestabilnosti, nekateri avtorji priporočajo pripravo čaja tako, da se suhe liste rožmarina prelije z vročo vodo ( do 70 st.C) in pusti stati 10 minut. Čaj se bi naj užival le sveže pripravljen.

Pet kapljic eteričnega olja na žlici medu je dovolj, da se na potovanjih rešimo težav z zastrupljeno hrano (6). Preventivno naj bi po njegovem mnenju človek zaužil 10 listov iz svežega rožmarinovega grma.

Dr. Neuthaler uvršča rožmarin med strupene rastline. Pogoste so bile zastrupitve pri abortusih. Odsvetuje ga nosečnicam in astmatikom ter ljudem s povišanim krvnim tlakom. V tistih časih je bilo znano protibolečinsko in protirevmatsko sredstvo opodeldok, ki je bilo trdno, brezbarvno z opalnim efektom narejeno mazilo, vonja po kafri. Sestava; medicinsko milo, kafra, vinski cvet, eterično olje timijana in rožmarina, tekoči amonijak.

Eterično olje širi žile, poveča prekrvavitev. Na koži povzroči vnetje, zato ga ne uporabljamo samostojno, pač pa v kombinaciji z drugim nosilnim oljem ( olje grozdnih pečk, olje iz mareličnih koščic, mandeljevo olje, olivno olje…).

Čaj poveča pritisk, pospeši krvni obtok, odpravlja bledico, poživi delovanje jeter in želodca. Willfort priporoča dnevno dve čajni skodelici rožmarinovega čaja.

Za revmo priporoča masiranje z rožmarinovim cvetom. 10 g eteričnega olja zmešamo s pol litra alkohola ( 70%) ali močnega žganja, dobro premešamo in shranimo v zaprto posodo.

Pri težkih očeh priporoča spiranje oči z mlačnim čajem iz mešanice rožmarina in kamilice. Pri tem je potrebna previdnost, saj okulisti danes celo blago kamilico odsvetujejo za spiranje oči.

Pri težavah , kot so duševna izčrpanost ( danes bi temu rekli stres), jalavost ženske, bledica, za razstrupljenje ( čiščenje krvi in odvajanje vode) priporoča tri šilca rožmarinovega vina dnevno; na tešče, eno uro pred kosilom in eno uro pred večerjo. Rožmarinovo vino pripravimo tako, da 70 g listov namakamo 4 dni v enem litrov belega vina. Potem vino odcedimo in shranimo v steklenici.

Novejši viri ne govorijo več o strupenosti rožmarina, saj se posebno v mediteranski kuhinji uporablja kot začimba in dišavnica v kulinariki. Še vedno pa se odsvetuje nosečnicam in opozarja astmatike na možnost oženja dihalnih kanalov. Ta opozorila veljajo pri uživanju ali intenzivnem vdihavanju ( aromoterapija), medtem ko je zunanja uporaba popolnoma varna ( kreme, mazila, tinkture za masažo). Le pri uporabi eteričnega olja se je treba zavedati, da draži kožo in se ga zato ne nanaša v koncentrirani obliki ( doda se mu kakšno drugo nosilno olje).

Rožmarinovo olje, razredčeno v enem od nosilnih olj ( sam sem uporabil olivno) dejansko pri masiranju poveča prekrvavitev, mišicam se povrne moč, bolečine se ublažijo. Nanašanje tako pripravljenega masažnega olja na splovilo, poveča erekcijo, saj nekateri avtorji na forumih to ugotavljajo.

Uporaba prevretka rožmarina pa na fižolu ( bakterijska pegavost) kljub deklariranem protiglivičnem delovanju ni bila uspešna.

Literatura:

http://zdravplanet.blogspot.si/2008/01/romarin-rosmarinus-officinalis.html

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/rozmarin-navadni-rosmarinus-officinalishttps://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303644.pdfhttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Rosemary&prev=search

https://www.dr-feil.com/lebensmittel/rosmarin.html

https://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://www.fanpharma.com/rosemary-extract-20-rosmarinic-acid/&prev=search

Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, 1983 Založba obzorja Maribor

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča , 1077 Založba tržaškega tiska

David Hoffmann, Celostno zdravljenje, zelišča , 1999 Založba Mladinska knjiga

Damjan Janeš, Nina Kočevar Glavač, Sodobna kozmetika , 2015

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=829

Rezultat iskanja slik za rožmarin slike

  • Share/Bookmark

SMILJ ( Helichrysum arenarium )

Iz lekarne strica Marča

Rezultat iskanja slik za smilj

V starejših knjigah o zdravilnih zeliščih ( Richard Willfort, Heinrich Neuthaler, David Hoffmann )ne zasledimo smilja. V zadnjih dveh desetletji pa je postal skoraj čudežna rastlina, posebno z uveljavljanjem naravne kozmetike in aromoterapije. Obstaja več vrst smilja, od katerih pa je najbolj poznan laški smilj ( Helichrysum italicum), ki raste pri nas v Dalmaciji in na otokih. Rastlina je trajnica. Grm zraste do 60 cm višine. Na razvejanem grmičku so tanki listi, prekriti s srebrno sivkastimi dlačicami. Na vrhu stebla razvije košate rumene cvetove. Cveti v juniju in juliju.

Nabirajo se predvsem cvetovi, ki še niso do kraja razcveteli. Uporabljajo se za čaje, alkoholne tinkture, macerate ( cvetovi namočeni v olje marelic). Zdravilna je cela rastlina, vendar je zaradi množičnega nabiranja kopanje korenin na Hrvaškem prepovedano. Pri nabiranju se lahko obirajo le nadzemni deli rastline s pogojem, da se lahko grm oskubi le do dveh tretjin prvotne velikosti.

V Franciji zaradi velike porabe kozmetične industrije smilj gojijo v nasadih za pridobivanje eteričnega olja ter hidrolatov.

Pri nas raste peščeni smilj , ki ima pri nas status zdravila, kar pomeni, da je njegovo zdravilnost potrdila tudi dokumentirana klinična uporaba predvsem pri odvajanju žolča. Poskusi so potrdili dva blaga učinka; prvi je, da spodbuja odvajanje žolča in drugi sprošča gladke mišice. Zaradi obeh lastnosti pomaga zdraviti kronično vnetje žolčnika in žolčevoda z značilnimi krči in bolečinami. Cvetovi vsebujejo protibakterijske učinkovine in grenčice za pospešitev izločanja prebavnih sokov v želodcu, trebušni slinavki in dvanajsterniku.

V ljudski medicini se uporablja tudi kot diuretik ( odvaja vodo), lajša naduho, dušeč kašelj, zmanjšuje alergične reakcije, lajša putiko, revmatizem, vnetje živca, koprivnico, serumske bolezni, ekcem, luskavico, motnje živčnega sistema, ki sili na bruhanje, driske, zaprtje, trajni glavobol, vnetje želodčne in črevesne sluznice, krčne žile, zlato žilo….

Odmerek za odrasle so dve žlički posušenih cvetov, ki jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo topel, do tri krat dnevno .

Drugi vir priporoča naslednji recept: tri čajne žlice suhih cvetov prelijemo s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati čez noč. Zjutraj na tešče popijemo tri skodelice poparka.

Stranski učinki niso poznani, razen morda alergične reakcije v redkih primerih. Zato se kozmetiko , ki vsebuje smilj, vedno preizkusi na alergičnost tako, da se nanese na notranjo stran roke nekaj kremne in se spremlja vsaj dan ali dva, če se bodo na koži pojavile spremembe ( rdečica).

Iz laškega smilja se pridobiva s parno destilacijo eterično olje. Gre za rumenkasto oljno tekočino, nežnega sladkobno sladkega vonja. Resne raziskave so se začele v devetdesetih letih, vendar so same objave težko dostopne.

Še največ strokovnih prispevkov je iz držav Sredozemlja, kot so Hrvaška. Portugalska, Turčija.

V kozmetiki se izkoriščajo naslednje lastnosti; deluje protivnetno, protimikrobno., pospešuje sintezo kolagena v zreli koži, kar se koristi kot sredstvo proti staranju kože, proti gubam, proti stirijam.

Vonj eteričnega olja bi naj deloval posebno na desno polovico možganov in naj bi dajal občutek domačnosti in varnosti.

Eterično olje ( CAS 8023-95-8 ) deluje protivnetno, celi rane, antiseptično, krči žile in tkivo, blaži kašelj, pomirja živce, ugodno vpliva na jetre, odvaja vodo, je fungicid ( morda za varstvo rastlin?), fiksativ in dišava v kozmetiki.

Sestava olja je odvisna od rastišča in letnega časa nabiranja rastline.

Okvirna sestava eteričnega olja:

monoterpeni (a,b,d-pinen,d-limonen… delujejo protivnetno)

seksviterpeni (karofileni, kurkumen, italicen…)

fenoli (eugenol)

estri ( nerilacetat, deluje regenerativno)

ketoni ( dion).

Okvirna analiza eteričnega olja pove, da je največ estrov in to nerilacetata. Estri so na splošno spojina organske kisline in alkohola. Imajo močan vonj in se uporabljajo kot umetne dišave.

23 % nerilacetat

4,7 % nerol

3,7 % murualen

2,6 % kurkumen

2,4 % limonen

2,2 % guajal

Nerilacetat , ki pomaga tvoriti kolagen in je sredstvo proti gubam v kozmetiki, je brezbarvna ali rahlo rumenkasta tekočina, z vreliščem 234 st. C. Je netopen v vodi. Topen je v oljih in v alkoholu. Zato je uporaba smilja za nego stare kože smiselna kot eterično olje, alkoholna tinktura ali oljni macerat ( priporoča se olje iz koščic marelic). Vodni izvlečki ( čaji, poparki ) zaradi netopnosti nerilacetata v vodi niso učinkoviti. Neril acetat je tudi termično dokaj obstojen, tako da se ne uniči učinkovitost pri parni destilaciji ali pri praženju na masti ( stari recepti za izdelavo mazil) pri zmerni temperaturi ( do 200 st.C).

Raziskave Univerze v Beiri ( Portugalska) so potrdile učinkovitost eteričnega olja proti bakterijam in glivam, ki lahko povzročijo draženje kože, vključno z izpuščaji, okužbam ran in počasnim celjenjem. Eterično olje se uporablja v kombinaciji z nosilnim oljem, kot so kokosovo, jojobino, marelično, iz gozdnih pečk…za utiranje v kožo , da se prepreči rdečica, koprivnica, izpuščaji. Primerna mešanica se uporablja za nego kože tudi po britju. V kombinaciji z eteričnim oljem sivke pomirja srbenje kože.

V kombinaciji z jojobinim oljem je primeren za zdravljenje opečene kože po sončenju, lajša bolečine in podpira obnavljanje kože.

Zaradi antibiotičnega učinka in protimikrobnega delovanja je eterično olje primerno za nego aknaste kože, saj ne izsušuje kože, ne povzroča srbečice in rdečice , ker nima stranskih učinkov.

V kliničnih študijah so uporabljali eterično olje tudi v borbi z kandidi. Mislim, da je za takšno zdravljenje ( uživanje) bolj primeren zavretek, kot pa samo eterično olje.

Učinek cveta smilja je blagodejen za ožilje in srce, saj znižuje vnetje krvnih žil, poveča delovanje gladkih mišic, znižuje visok krvni tlak.

Smilj tudi pomaga pri prebavnih težavah, saj pospešuje izločanje želodčnih sokov. V turški naravni medicini se uporablja kot diuretik in kot naravno zdravilo za želodčne in črevesne bolezni.

Uporablja se tudi kot razstrupljevalec jeter.

Pri težavah s hemoroidi si nakapamo nekaj kapljic eteričnega olja na vato in si vsakih nekaj ur nanesemo na boleče mesto.

Vtiranje eteričnega olja tri krat dnevno( po 2 kapljici) v telo podpira živčni sistem in blaži simptome multiple skleroze. Terapija traja tri tedne. Nato je en teden premora. Pomaga tudi kombinacija z oljem bazilike in ciprese.

Skupaj z oljem sivke zmanjšuje bolečine v mišicah, zmanjšuje vnetje sklepov in izboljšuje cirkulacijo. Ta kombinacija pomaga pri artritisu in poškodbam pri fizični aktivnosti ( šport, trening…)

Eterično olje smilja se lahko uporablja na različne načine.

- nanos nekaj kapljic (2-4) direktno na kožo na prizadeto področje

-neposredno vdihavanje olja

-razpršitev po stanovanju

-dodajanje v kopel

uživanje : direktno uživanje se odsvetuje in se priporoča uživanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo olje smilja.

Nekaj enostavnih receptur:

Za sončne opekline:

10 kapljic eteričnega olja kadila

10 kapljic eteričnega olja smilja

¾ skodelice kokosovega olja

2 žlici karitejevega masla

Sestavine zmešamo pri povišani temperaturi na vodni kopeli.

Čistilo na osnovi medu za čiščenje kože

1 žlica kokosovega olja

3 žlice medu

1 žlica jabolčnega kisa

20 kapljic eteričnega olja smilja

2 kapsuli živih probiotikov

Vse sestavine zmešamo s paličnim mešalnikom. Damo v steklenico in hranimo v hladnem prostoru.

Sredstvo proti bolečinam ( fibromialgija, artritis)

½ skodelice kokosovega ali jojobinega olja

10 kapljic eteričnega olja smilja

10 kapljic eteričnega olja sivke

Osnovno olje segrejemo, da se stali. V talino umešamo kapljice eteričnega olja. Nalijemo v priročno steklenico ( najbolje plastična, da lahko vsebino iztisnemo), ki jo hranimo v hladnem prostoru.

Heike Kaeser v priročniku Naturkosmeik selber machen ne piše veliko o smilju ( Immortelle), čeprav bi naj bil alfa in omega kozmetike. Omenja ga le kot sestavina krem proti luskavici ( psoriasis).

Viri:

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/smilj-pesceni-helichrysum-arenarium

http://edgeoftheforest.weebly.com/blog/-smilje-helichrysum-italicum-roth-gdon-fil-asteraceae

https://repozitorij.agr.unizg.hr/islandora/object/agr%3A21/datastream/PDF/view

https://www.histriabotanica.si/?product=hidrolat-smilja-500-ml

http://keminfo.pef.uni-lj.si/etolja/nerilac.htm

http://keminfo.pef.uni-lj.si/etolja/smilj.htm

http://www.herbalia.org/index.php?id=helichrysum-arenarium

http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2015/Planinsek_Parfant_Timeja_dipl_nal_2015.pdf

Heike Kaeser, Naturkosmetik selber machen, Das Handbuch

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark