Vnosi v kategoriji 'zdravilne rastline' ↓

Rožmarin ( Rosmarinus officiales )

Iz lekarn strica Marča :  ROŽMARIN ( Rosmarinus officiales )

Rožmarin je trajnica in izvira iz Sredozemlja. V toplih krajih zraste do višine 2 m, medtem ko pri nas manj. Najbolj pogosto se ta dišavnica sadi v lončke, saj ne more prezimiti zaradi zim na prostem. Je zimzelena rastlina, z igličastimi listi, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Nabirajo se iglice od aprila do oktobra, mlade poganjke pa od aprila do junija. Posušen rožmarin ne izgubi svojega vonja. Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s potaknjenci.

Obstoja več vrst rožmarina, vendar so v kozmetiki poznani trije tipi , opredeljeni po značilnosti vonja eteričnega olja :

- tunizijski ; svež vonj po evkaliptusu ( prevladuje 1,8 cineol )

- španski ; vonj po kafri ( prevladuje kafra )

- francoski ; najbolj nežen vonj ( prevladuje verbena ).

Eterično olje ( 1 – 2,5 % ) se dobiva z parno destilacijo listov in je brezbarvna do rahlo rumenkasto obarvana oljna tekočina, močnega vonja. Deluje protibakterijsko, protiglivično in antioksidacijsko. Pospeši celjenje ran, ker zmanjšuje vnetne procese in pospešuje obnavljanje kožnega tkiva.

Sestava učinkovin v listu:

Triterpenoidi : oleanolska kislina ( 10%), ursulna kislina (5%)

Tanini : rožmarinska kislina ( 2,5%)

Eterično olje (1-2,5%) : 1,8 cineol (20-50%), alfa pinen (15-25%), kafra (10-25%), kamfen (5-19%), borneol (1-6%), bornil acetat, beta karofilen, p-cimen, limenon, linaleol, miren, teineol, verbena (skupaj 2-5%)

Diterpenoidi : karnazol , karnazolna kislina (0,35%)

Flavonoidi

Izvleček, ki vsebuje karnazolno kislino, karnazol in rožmarinsko kislino, je po učinkovitosti primerljiv s sinteznimi antioksidanti, kot sta BHA in BHT. Deluje protivnetno in protibakterijsko, zato se v kozmetiki uporablja za nego aknaste in nečiste kože. Ker povečuje prekrvavitev , deluje tudi protibolečinsko, kar se izkorišča v športni kozmetiki. Zaradi vsebnosti ursulne in oleanolove kisline se oživi lasni mešiček, zato se uporablja rožmarin tudi za šampone za nego las ( proti izpadanju).

Literatura tudi navaja, da rosmanol, ki je naravni polifenol, deluje kot anioksidant in zaviralec rasti tumorjev.

Tudi za karnasol navajajo njegove lastnosti antioksidanta in celo, da preprečuje nastanek raka. Karnasol je v obliki belih kristalov in je slabo topen v vodi ( 30 mikro gramov/ ml). Bolje je topen v alkoholu in drugi organskih topilih. Je zelo nestabilen in občutljiv na temperaturo. V prevretkih ga je zelo malo in še ta hitro razpade.

Rožmarinska kislina, ki se nahaja tudi v žajblju, poprovi meti, timijanu, melisi, gabezu, naj bi bila uporabna v kozmetiki zaradi protimikrobnega, protivnetnega delovanj in preprečevanja izpadanja las. Učinkovita naj bi bila proti herpesu. Raziskave potrjujejo učinkovitost proti raku slinavke, jeter, pljuč. Zaradi netoksičnosti ima velik potencial uporabe v zdravstvu. Je bel prah, ki je v vodi topen. Tališče je pri 171 st. C. Precej je uporabna v živilski industriji kot dodatek, ki podaljša rok trajanja živilom.

Cineol povečuje možganske sposobnosti in spomin, zavira odmiranje možganskih nevronov in zavira razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. V Angliji celo beležijo znaten porast prodaje eteričnega olja rožmarina v času študentskih izpitov.

Seveda pa je sestava in izkoristek učinkovin odvisna tudi od postopka ekstrakcije rožmarina.

Izkoristki so pri različnih postopkih in uporabe topil naslednji:

destilacija z vodno paro izkoristek 3,2 % ( eterično olje in komponente v hidrolatu)

Ekstrakcija ( rastlina se namaka v topilu, ki se nato oddestilira)

Topilo: alkohol izkoristek 29 %

diklormetan izkoristek 30 %

toluen izkoristek 62 %

Za vsakdanjo uporabo iz teh podatkov vidimo, da so vodni izvlečki manj učinkoviti, saj voda izluži le nekatere komponente. Alkoholne tinkture imajo boljši izkoristek. Uporaba toluena pa je primerna le za farmacijo.

Zaradi slabe topnosti karnasola in njegove termične nestabilnosti, nekateri avtorji priporočajo pripravo čaja tako, da se suhe liste rožmarina prelije z vročo vodo ( do 70 st.C) in pusti stati 10 minut. Čaj se bi naj užival le sveže pripravljen.

Pet kapljic eteričnega olja na žlici medu je dovolj, da se na potovanjih rešimo težav z zastrupljeno hrano (6). Preventivno naj bi po njegovem mnenju človek zaužil 10 listov iz svežega rožmarinovega grma.

Dr. Neuthaler uvršča rožmarin med strupene rastline. Pogoste so bile zastrupitve pri abortusih. Odsvetuje ga nosečnicam in astmatikom ter ljudem s povišanim krvnim tlakom. V tistih časih je bilo znano protibolečinsko in protirevmatsko sredstvo opodeldok, ki je bilo trdno, brezbarvno z opalnim efektom narejeno mazilo, vonja po kafri. Sestava; medicinsko milo, kafra, vinski cvet, eterično olje timijana in rožmarina, tekoči amonijak.

Eterično olje širi žile, poveča prekrvavitev. Na koži povzroči vnetje, zato ga ne uporabljamo samostojno, pač pa v kombinaciji z drugim nosilnim oljem ( olje grozdnih pečk, olje iz mareličnih koščic, mandeljevo olje, olivno olje…).

Čaj poveča pritisk, pospeši krvni obtok, odpravlja bledico, poživi delovanje jeter in želodca. Willfort priporoča dnevno dve čajni skodelici rožmarinovega čaja.

Za revmo priporoča masiranje z rožmarinovim cvetom. 10 g eteričnega olja zmešamo s pol litra alkohola ( 70%) ali močnega žganja, dobro premešamo in shranimo v zaprto posodo.

Pri težkih očeh priporoča spiranje oči z mlačnim čajem iz mešanice rožmarina in kamilice. Pri tem je potrebna previdnost, saj okulisti danes celo blago kamilico odsvetujejo za spiranje oči.

Pri težavah , kot so duševna izčrpanost ( danes bi temu rekli stres), jalavost ženske, bledica, za razstrupljenje ( čiščenje krvi in odvajanje vode) priporoča tri šilca rožmarinovega vina dnevno; na tešče, eno uro pred kosilom in eno uro pred večerjo. Rožmarinovo vino pripravimo tako, da 70 g listov namakamo 4 dni v enem litrov belega vina. Potem vino odcedimo in shranimo v steklenici.

Novejši viri ne govorijo več o strupenosti rožmarina, saj se posebno v mediteranski kuhinji uporablja kot začimba in dišavnica v kulinariki. Še vedno pa se odsvetuje nosečnicam in opozarja astmatike na možnost oženja dihalnih kanalov. Ta opozorila veljajo pri uživanju ali intenzivnem vdihavanju ( aromoterapija), medtem ko je zunanja uporaba popolnoma varna ( kreme, mazila, tinkture za masažo). Le pri uporabi eteričnega olja se je treba zavedati, da draži kožo in se ga zato ne nanaša v koncentrirani obliki ( doda se mu kakšno drugo nosilno olje).

Rožmarinovo olje, razredčeno v enem od nosilnih olj ( sam sem uporabil olivno) dejansko pri masiranju poveča prekrvavitev, mišicam se povrne moč, bolečine se ublažijo. Nanašanje tako pripravljenega masažnega olja na splovilo, poveča erekcijo, saj nekateri avtorji na forumih to ugotavljajo.

Uporaba prevretka rožmarina pa na fižolu ( bakterijska pegavost) kljub deklariranem protiglivičnem delovanju ni bila uspešna.

Literatura:

http://zdravplanet.blogspot.si/2008/01/romarin-rosmarinus-officinalis.html

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/rozmarin-navadni-rosmarinus-officinalishttps://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303644.pdfhttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Rosemary&prev=search

https://www.dr-feil.com/lebensmittel/rosmarin.html

https://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://www.fanpharma.com/rosemary-extract-20-rosmarinic-acid/&prev=search

Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, 1983 Založba obzorja Maribor

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča , 1077 Založba tržaškega tiska

David Hoffmann, Celostno zdravljenje, zelišča , 1999 Založba Mladinska knjiga

Damjan Janeš, Nina Kočevar Glavač, Sodobna kozmetika , 2015

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=829

Rezultat iskanja slik za rožmarin slike

  • Share/Bookmark

SMILJ ( Helichrysum arenarium )

Iz lekarne strica Marča

Rezultat iskanja slik za smilj

V starejših knjigah o zdravilnih zeliščih ( Richard Willfort, Heinrich Neuthaler, David Hoffmann )ne zasledimo smilja. V zadnjih dveh desetletji pa je postal skoraj čudežna rastlina, posebno z uveljavljanjem naravne kozmetike in aromoterapije. Obstaja več vrst smilja, od katerih pa je najbolj poznan laški smilj ( Helichrysum italicum), ki raste pri nas v Dalmaciji in na otokih. Rastlina je trajnica. Grm zraste do 60 cm višine. Na razvejanem grmičku so tanki listi, prekriti s srebrno sivkastimi dlačicami. Na vrhu stebla razvije košate rumene cvetove. Cveti v juniju in juliju.

Nabirajo se predvsem cvetovi, ki še niso do kraja razcveteli. Uporabljajo se za čaje, alkoholne tinkture, macerate ( cvetovi namočeni v olje marelic). Zdravilna je cela rastlina, vendar je zaradi množičnega nabiranja kopanje korenin na Hrvaškem prepovedano. Pri nabiranju se lahko obirajo le nadzemni deli rastline s pogojem, da se lahko grm oskubi le do dveh tretjin prvotne velikosti.

V Franciji zaradi velike porabe kozmetične industrije smilj gojijo v nasadih za pridobivanje eteričnega olja ter hidrolatov.

Pri nas raste peščeni smilj , ki ima pri nas status zdravila, kar pomeni, da je njegovo zdravilnost potrdila tudi dokumentirana klinična uporaba predvsem pri odvajanju žolča. Poskusi so potrdili dva blaga učinka; prvi je, da spodbuja odvajanje žolča in drugi sprošča gladke mišice. Zaradi obeh lastnosti pomaga zdraviti kronično vnetje žolčnika in žolčevoda z značilnimi krči in bolečinami. Cvetovi vsebujejo protibakterijske učinkovine in grenčice za pospešitev izločanja prebavnih sokov v želodcu, trebušni slinavki in dvanajsterniku.

V ljudski medicini se uporablja tudi kot diuretik ( odvaja vodo), lajša naduho, dušeč kašelj, zmanjšuje alergične reakcije, lajša putiko, revmatizem, vnetje živca, koprivnico, serumske bolezni, ekcem, luskavico, motnje živčnega sistema, ki sili na bruhanje, driske, zaprtje, trajni glavobol, vnetje želodčne in črevesne sluznice, krčne žile, zlato žilo….

Odmerek za odrasle so dve žlički posušenih cvetov, ki jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo topel, do tri krat dnevno .

Drugi vir priporoča naslednji recept: tri čajne žlice suhih cvetov prelijemo s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati čez noč. Zjutraj na tešče popijemo tri skodelice poparka.

Stranski učinki niso poznani, razen morda alergične reakcije v redkih primerih. Zato se kozmetiko , ki vsebuje smilj, vedno preizkusi na alergičnost tako, da se nanese na notranjo stran roke nekaj kremne in se spremlja vsaj dan ali dva, če se bodo na koži pojavile spremembe ( rdečica).

Iz laškega smilja se pridobiva s parno destilacijo eterično olje. Gre za rumenkasto oljno tekočino, nežnega sladkobno sladkega vonja. Resne raziskave so se začele v devetdesetih letih, vendar so same objave težko dostopne.

Še največ strokovnih prispevkov je iz držav Sredozemlja, kot so Hrvaška. Portugalska, Turčija.

V kozmetiki se izkoriščajo naslednje lastnosti; deluje protivnetno, protimikrobno., pospešuje sintezo kolagena v zreli koži, kar se koristi kot sredstvo proti staranju kože, proti gubam, proti stirijam.

Vonj eteričnega olja bi naj deloval posebno na desno polovico možganov in naj bi dajal občutek domačnosti in varnosti.

Eterično olje ( CAS 8023-95-8 ) deluje protivnetno, celi rane, antiseptično, krči žile in tkivo, blaži kašelj, pomirja živce, ugodno vpliva na jetre, odvaja vodo, je fungicid ( morda za varstvo rastlin?), fiksativ in dišava v kozmetiki.

Sestava olja je odvisna od rastišča in letnega časa nabiranja rastline.

Okvirna sestava eteričnega olja:

monoterpeni (a,b,d-pinen,d-limonen… delujejo protivnetno)

seksviterpeni (karofileni, kurkumen, italicen…)

fenoli (eugenol)

estri ( nerilacetat, deluje regenerativno)

ketoni ( dion).

Okvirna analiza eteričnega olja pove, da je največ estrov in to nerilacetata. Estri so na splošno spojina organske kisline in alkohola. Imajo močan vonj in se uporabljajo kot umetne dišave.

23 % nerilacetat

4,7 % nerol

3,7 % murualen

2,6 % kurkumen

2,4 % limonen

2,2 % guajal

Nerilacetat , ki pomaga tvoriti kolagen in je sredstvo proti gubam v kozmetiki, je brezbarvna ali rahlo rumenkasta tekočina, z vreliščem 234 st. C. Je netopen v vodi. Topen je v oljih in v alkoholu. Zato je uporaba smilja za nego stare kože smiselna kot eterično olje, alkoholna tinktura ali oljni macerat ( priporoča se olje iz koščic marelic). Vodni izvlečki ( čaji, poparki ) zaradi netopnosti nerilacetata v vodi niso učinkoviti. Neril acetat je tudi termično dokaj obstojen, tako da se ne uniči učinkovitost pri parni destilaciji ali pri praženju na masti ( stari recepti za izdelavo mazil) pri zmerni temperaturi ( do 200 st.C).

Raziskave Univerze v Beiri ( Portugalska) so potrdile učinkovitost eteričnega olja proti bakterijam in glivam, ki lahko povzročijo draženje kože, vključno z izpuščaji, okužbam ran in počasnim celjenjem. Eterično olje se uporablja v kombinaciji z nosilnim oljem, kot so kokosovo, jojobino, marelično, iz gozdnih pečk…za utiranje v kožo , da se prepreči rdečica, koprivnica, izpuščaji. Primerna mešanica se uporablja za nego kože tudi po britju. V kombinaciji z eteričnim oljem sivke pomirja srbenje kože.

V kombinaciji z jojobinim oljem je primeren za zdravljenje opečene kože po sončenju, lajša bolečine in podpira obnavljanje kože.

Zaradi antibiotičnega učinka in protimikrobnega delovanja je eterično olje primerno za nego aknaste kože, saj ne izsušuje kože, ne povzroča srbečice in rdečice , ker nima stranskih učinkov.

V kliničnih študijah so uporabljali eterično olje tudi v borbi z kandidi. Mislim, da je za takšno zdravljenje ( uživanje) bolj primeren zavretek, kot pa samo eterično olje.

Učinek cveta smilja je blagodejen za ožilje in srce, saj znižuje vnetje krvnih žil, poveča delovanje gladkih mišic, znižuje visok krvni tlak.

Smilj tudi pomaga pri prebavnih težavah, saj pospešuje izločanje želodčnih sokov. V turški naravni medicini se uporablja kot diuretik in kot naravno zdravilo za želodčne in črevesne bolezni.

Uporablja se tudi kot razstrupljevalec jeter.

Pri težavah s hemoroidi si nakapamo nekaj kapljic eteričnega olja na vato in si vsakih nekaj ur nanesemo na boleče mesto.

Vtiranje eteričnega olja tri krat dnevno( po 2 kapljici) v telo podpira živčni sistem in blaži simptome multiple skleroze. Terapija traja tri tedne. Nato je en teden premora. Pomaga tudi kombinacija z oljem bazilike in ciprese.

Skupaj z oljem sivke zmanjšuje bolečine v mišicah, zmanjšuje vnetje sklepov in izboljšuje cirkulacijo. Ta kombinacija pomaga pri artritisu in poškodbam pri fizični aktivnosti ( šport, trening…)

Eterično olje smilja se lahko uporablja na različne načine.

- nanos nekaj kapljic (2-4) direktno na kožo na prizadeto področje

-neposredno vdihavanje olja

-razpršitev po stanovanju

-dodajanje v kopel

uživanje : direktno uživanje se odsvetuje in se priporoča uživanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo olje smilja.

Nekaj enostavnih receptur:

Za sončne opekline:

10 kapljic eteričnega olja kadila

10 kapljic eteričnega olja smilja

¾ skodelice kokosovega olja

2 žlici karitejevega masla

Sestavine zmešamo pri povišani temperaturi na vodni kopeli.

Čistilo na osnovi medu za čiščenje kože

1 žlica kokosovega olja

3 žlice medu

1 žlica jabolčnega kisa

20 kapljic eteričnega olja smilja

2 kapsuli živih probiotikov

Vse sestavine zmešamo s paličnim mešalnikom. Damo v steklenico in hranimo v hladnem prostoru.

Sredstvo proti bolečinam ( fibromialgija, artritis)

½ skodelice kokosovega ali jojobinega olja

10 kapljic eteričnega olja smilja

10 kapljic eteričnega olja sivke

Osnovno olje segrejemo, da se stali. V talino umešamo kapljice eteričnega olja. Nalijemo v priročno steklenico ( najbolje plastična, da lahko vsebino iztisnemo), ki jo hranimo v hladnem prostoru.

Heike Kaeser v priročniku Naturkosmeik selber machen ne piše veliko o smilju ( Immortelle), čeprav bi naj bil alfa in omega kozmetike. Omenja ga le kot sestavina krem proti luskavici ( psoriasis).

Viri:

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/smilj-pesceni-helichrysum-arenarium

http://edgeoftheforest.weebly.com/blog/-smilje-helichrysum-italicum-roth-gdon-fil-asteraceae

https://repozitorij.agr.unizg.hr/islandora/object/agr%3A21/datastream/PDF/view

https://www.histriabotanica.si/?product=hidrolat-smilja-500-ml

http://keminfo.pef.uni-lj.si/etolja/nerilac.htm

http://keminfo.pef.uni-lj.si/etolja/smilj.htm

http://www.herbalia.org/index.php?id=helichrysum-arenarium

http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2015/Planinsek_Parfant_Timeja_dipl_nal_2015.pdf

Heike Kaeser, Naturkosmetik selber machen, Das Handbuch

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Staroverci – zdravilne rastline

Nebernik je bil cenjena rastlina, za katero so od učitelja izvedeli, da se imenuje gorski šetraj. Vendar gre pri tem za podvrsto, ki ima namesto belih modre cvetove. Pred prvo svetovno vojno je nebernik rasel le na severozahodnem pobočju Velike babe.Ker pa so ga večinoma nabirali ob cvetenju, mu ni uspelo tvoriti semen, zato ga je bilo iz leta v leto manj, po letu 1925 pa ga tam niso več našli.Na Livških Ravnah so ga gojile številne ženske. Danes ga ima verjetno le še Antonija. Vsi, ki so ga gojili nižje in vzhodno od Raven, so ga dobili le pri domačinkah. Gojili pa so ga predvsem zato, ker so ga potrebovali pri nekih staroverskih obredih.Govorilo se je, da čim više rase, temnejše modre cvetove ima, saj je bliže modrini neba. Ženske so ga pile vedno z materino dušico,in sicer v razmerju 1:1. Starejši nabiralci, ki so ga nabirali še naVeliki babi, pa so ga poznali tudi kot Nikrmanino rožo. Verovanje, da pitje nebernika pomaga žen­skam ohranjati mladosten videz, se vedno manj omenja. Danes je cenjen kot zdravilo za želodčne in prebavne težave, pa tudi kot dišavnica pri mnogih jedeh.

Priljubljen čaj ( čaj so imenovali srcint ):

4 deli šetraja

2 dela mete

2 dela materine dušice

1 del tavžentrože( Cenntourium crythiaca )

1 del koromača ( janež , Foeniculum vulgare )

Drevesni lišaj ( čider) in skalni lišaj (čadron )

Brezar je nabiral čadron po kamnih in skalah od vrha hriba pa vse do reke Idrije. Vsako barvo je dal v posebno škatlico. Bilo jih je veliko, kar poglej okoli, sam jih lahko prešteješ. Čider pa je nabiral le na drevesih oziroma na vseh rastlinah. Tudi to ni skrivnost, če se potrudiš, jih boš ravno tako veliko našel. Čadron je uporabljal za zunanje zdravljenje, to je za vse, kar je vidnega na telesu. Čider pa za vse bolezni v človekovi notranjosti. Če pa čadron ali čider nista pomagala, je Brezar uporabil mešanico obojega. Toda pred tem je moral ugotoviti sledeče. Če je nekdo bolezen, recimo bolni mehur, zdravil z zelenim čadronom, je moral dodati čider, to je nekaj belega.To je le primer, da bi lažje razumel. Nekatere bolezni pa so zahtevale veliko izkušenj z mešanjem, kajti prav to je skrivnost tega poklica. Enako velja tudi za odmerke enega ali drugega. Odmerki pa se vedno merijo z isto želodovo kapo.Pri živčnih obolenjih in božjasti pa čedron in čidar ne pomagata, ker gre za bolezni, ki niso sestav­ljene iz snovi, kot je meso, kri ali kost, temveč iz nevidnega, zato je bilo potrebno drugačno zdravlje­nje

Preobjeda

Tonija pa je najbolj zanimalo izdelovanje kapljic prejede,ki pa je bila strupena in je rasla le na enem kraju ob Livških Ravnah. Te kapljice so v majhnih količinah pomagale pri hudih bolečinah, ki so jih imeli predvsem starejšibolniki. Ne vem zakaj, toda to učinkovito zdravilo je Toni imenovalomeja.

Moč zdravilnih rastlin na posebnih energetsko bogatih mestih

Vse zeli v tem tročanu pa so bile še bolj zdravilne od ostalih, še posebno arnika, tavžentroža in jelenov rog ( glog ). Prav zadnji pa je danes po krivici skoraj pozabljena zel, ker ga nekateri imenujejo hudičev grm.

Bela omela

Povedal mu je, da je omela edina zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima direktnega stika z zemljo, ki pa jo hrani. Zato raste v nadsvetu, kjerdobiva še dodatno moč lune, sonca in zvezd. Njeni listi pripadajo Zemlji, bele svetlikajoče jagode pa nebu, kjer prebiva Nikrmana.

Halucinogene snovi

Da bi to stanje ob vedeževanju bilo še skrivnostnejše, so se posluževale še drugih zvijač. Med te so sodile še posebne omame oziroma snovi, ki so jih pridobivale predvsem iz nekaterih rastlin in gob.

Ali mi lahko poveš, iz katerih?

Zdi se mi, da so eni rastlini rekli ciganska trava ( kristavec, lat. Datura stramenium), drugi pa volčja češnja(Atropa belladenna)od gob pa sta bili to rdeča mušnica in cingla ( strupena goba). Poznale pa so tudi špansko muho. Drugih pa se sedaj ne morem spomniti.

Nekateri so v tobak mešali tudi liste nagnoja in ciganske trave. Med kajenjem so padali v posebno stanje.

  • Share/Bookmark

Staroverci in zdravljenje

Staroverci – zdravljenje

Šetraj

V našem verovanju pa je imel srcint posebno mesto, saj so ga cenili kot zdravilno zelišče in mistično rastlino, o kateri pa se v širši javnosti ni govorilo. Njegovi modri cvetovi naj bi pomenili delček Nikrmaninega neba, ki ga je namenila prav tej rastlini. Ker pa so ga, zaradi vseh teh lastnosti, pretirano nabirali, ga v naših gorah že dolgo ni več. Zaradi tega je dehnar rotil vse tiste, ki so ga gojili doma, naj ga skrbno čuvajo in razmnožujejo, da bi se ohranil zanamcem, pa čeprav le na vrtu. Opozarjal pa je tudi, da je bila različica šetraja neka druga rastlina, ki ima manjše in manj številne bele cvetove.

Zdravilne točke

Tako so jo imenovali v Potoku, ker je bila v resnici zdravilna, še posebno pa mesto ob nekem kamnu. Ne vem točno, kje se nahaja, mislim pa,da v bližini Malega vrha, mogoče celo severneje.Ali pa se motim. Tam namreč nisem bil nikoli. Znano pa mi je, da so bolni ljudje na tistem mestu večkrat ležali in tudi ozdraveli, ker naj bi v spanju videli Belina. O tistem kraju mi je pripovedoval tudi dehnar, ki si je tam ozdravil bolečine v hrbtenici.

Zdravilec Jerin zdravi s pomočjo psa

Dobil pa sem informacije, da hodi iz kraja v kraj, a nihče ne ve, kam je v resnici namenjen. Prijatelji, ki jih je izbral sam, ga kličejo Jerin.Izvedel pa sem nekaj o uspešnem zdravljenju s pomočjo psa. V času pred prvo vojno je eden od naših doma pomagal pri spravilu sena na skedenj.Ko je tisti spodaj metal seno iz voza na skedenj, ga je po nesreči zabodel v nogo, a delal je naprej, kot da se ni nič zgodilo. Po enem mesecu je imel že veliko gnojno rano, videla pa se mu je tudi kost. Ker ga je zaskrbelo, je odšel k zdravilcu, ki je živel v hiši nad Potokom. Zdravilec je imel pri hiši manjšega izurjenega psa, ki je takoj zavohal vse gnojne rane in jih tudi oblizal do čistega. V nekaj dneh je dosegel, da se je rana začela celiti in se s časom tudi posušila. To znanje in vse drugo danes obvlada tudi omenjeni Jerin, ki pa se menda o teh zadevah noče pogovarjati. Zanj so vsi vohuni in navadni pokvarjenci, saj jim ni do tega, da bi bolnikom pomagali, ampak da bi od tega imeli le koristi.

Brezar zdravi s kamni

Zdi se mi, da je takoj vedel, kako je z njim, saj je iz nahrbtnika vzel stekleničko in mu v kozarec natočil medežijo , ki je močno dišala. Nam, ki smo se gnetli okoli njega, pa je naročil, naj se postavimo ob stene. Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom , ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo.V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski,ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa.Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Zdravljenje z lubniki

Ko je začel z zdravljenjem, je imel na levi roki tri lubnike, in sicer na palcu, sredincu in mezincu, na desni pa dva, na kazalcu in prstancu. Preden je stopil do bolnika, se je usedel na trinožnik in prekrižal roke na prsih. Komolca je potem naslonil na kolena, sklonil glavo in se z obema kazalcema dotaknil čela. V mislih se je nato obrnil na “veličo mat”, ki jo je prosil za pomoč pri zdravljenju.Obvezen pripomoček je bila tudi olupljena glogova palica, na katero je natikal poljubno število različnih lubnikov, ki jih je potem drgnil po telesu naprej in nazaj, tako da so se obračali. Pred začetkom zdravljenja pa je moral bolnik zaužiti poln lubnik medu, ki mu je primešal 13 zelišč v prahu. V to zdravljenje je večkrat vključil tudi posamezne zvezde, luno in sonce. To je počel tako, kot sem ti že omenil, da jih je opazoval skozi izbran lubnik. Zelišča, ki je uporabljal za čaje, ali pa tiste, ki jih je priporočal bolnikom za domačo uporabo, je odmerjal z lubniki različnih velikosti. Seveda je na ta način zdravil le stari Brezar, medtem ko mlajši tega ni znal, ali pa tega ni želel opravljati.

Izdelava lubnikov ; Ob mlaju v mesecu maju je v gozdu posekal nekaj mladih dreves divje češnje, in sicer tako kot so to počeli tudi zdravilci. Z dreves je nato odstrnil veje, deblo pa razžagal na krajše kose in jih dal na zemljo za hišo, kjer je bila stalna senca, ter jih pokril z listjem. Če je šlo vse po sreči, je les čez tri leta zgnil. Ostalo je le obodno lubje, ki ga je spravil v suh prostor. Iz lubja je nato izdelal lubnike, ki so bili dolgi približno 5 cm in debeli toliko, da je lahkovanje zlahka vtaknil prste.

Brezar zdravi z rokami

Pri sosedih je živela priletna ženska, ki je že veliko let bolehala in tako s težavo opravljala hišna opravila. Zdravila sta jo oba, tako Bizét kot Brezar, a je izboljšanje trajalo le nekaj dni. Bizét je zato obljubil, da jo bo poskušal ozdraviti, ampak pod določenimi pogoji, ki so nastopili, ko je nekega dne stopil v stik s svetom mrtvih. Poleg tega pa se je tisti dan začel tudi lunarni mesec, zato je začel z zdravljenjem sosede, mi pa smo ga iz gole radovednosti opazovali. Bolnica se je njegovega prihoda razveselila in bila tudi pripravljena sodelovati, saj je na podu v izbi že pripravila ležišče. Bizét ji je nato povedal, kako in kam se mora uleči, in ji nato za glavo položil srp, k nogam pa koso, tako da sta bili obe rezili obrnjeni stran od bolnice. Srp in kosa naj bi odganjala zle duhove. Ker je vedel, da se njena bolezen kaže z bolečinami v trebuhu, je najprej moral poiskati boleče mesto v telesu. Z obema rokama je počasi drsel od glave proti stopalom, tako da se ni dotikal njenega telesa, ob njej pa se je pomikal po kolenih. Ker žarišča bolečine ni našel, ji jeukazal, naj se obrne na trebuh. On pa je ponovno drsel nad telesom, dokler se roke niso ustavile nad njenim ledvenim predelom. Zato je roke položil na tisto mesto. Bolnica mu je kmalu rekla, da pod rokami čuti toploto, ki se povečuje. Rekel ji je, naj se obrne, on pa je vstal in si je z nečim, ki je prijetno dišalo, namazal obe roki in jih položil na njen trebuh. Tudi takrat mu je rekla, da čuti toploto. Čez čas se je zopet dvignil, si ponovno namazal dlani in odšel okoli nje, da ji je roke lahko položil še nadrugo stran trebuha. Ko mu je rekla, da pod rokami čuti, kot da se v njej nekaj premika, je odnehal in vstal. Pobral je srp in koso ter trikrat udaril drugega ob drugo, s tem pa za tisti dan končal zdravljenje. Zdravljenje je v naslednjih dneh še večkrat ponovil, tako da je soseda popolnoma ozdravela. Vsem prisotnim pa je še povedal, da je človek kot gosenica, ki v mladosti veliko je, da raste. Na stara leta pa se začne obdobje, ko se telo pripravlja, da se zabubi in takrat se začnejo različne zdravstvene težave, dokler se ne iz telesa “izleže” metulj zduhec, ki zleti v novo življenje.

Zdravilec Kraut ozdravi mrtvoudnega

Kraut je na mrtvoudnem izvajal vse vrste zdravljenja, ki jih je poznal. Najprej ga je zmasiral z zelenim kamnom, nato pa nekatere dele telesa prekril z arniko, namočeno v scavnici. Sledilo je šibanje z vrbovimi metlicami. Začel je pri glavi in končal pri stopalih. Na koncu pa ga je še celega prekril s posebno ilovico, ki jo je grel na skali, in ga tam na soncu tudi pustil, da se je ilovica na njem posušila. Ko so ga zvečer pripeljali na Krautov dom, je ilovico ponovno namočil s toplo tekočino, v kateri so se namakala izbrana zelišča, in ga pokril s kožuhom. Ko se je Tone zjutraj prebudil, je že čutil vse dele telesa, zato ga je Kraut odpeljal k potoku Lepenki, da se je v njej najprej namočil in za tem še okopal. V hišo je prišel zdrav, nato pa so vsi skupaj nazdravili

Mrtvaški kamni ali moči teme

Ko je grobar Karlin na Lomu prekopaval neznan grob, je ob nogah okostnjaka našel kot čevelj velik ploščat kamen, ki je bil pol črn in pol bel. Ker je vedel, da podobne stvari zbira zeliščarka Hujna iz Kozijske grape, ji ga je dal v zameno za steklenico vina in nekaj tobaka. Do tukaj so govorice, ki se širijo naokoli. Res pa je, da je imela Hujna kamen, s katerim je zdravila nekatere bolezni, predvsem trganje v sklepih in zatekanje nog, tako da je bolnik stopil na mrtvaški kamen z vsako nogo dvakrat. Ženskam, ki so imele stalne glavobole, pa je mrtvaški kamen položila na glavo. V usta jim je dala še volneno nit, ki se je končala v obeh dlaneh, ki so slonele na kolenih.

Zemeljski kamni

Zemeljske kamne so iskali v jamah, breznih in kamnolomih, imeli pa so podobo človeka ali kateregakoli uda in organa. S podobnostjo kamna so potem zdravili tisti del telesa. Tako so kamne v obliki srca polagali na levo prsnico. Preden so kamen uporabili pri zdravljenju, so ga dali v vrečo, v kateri je bilo 13 zelišč. Katera zelišča so to bila, pa je bila skrivnost. Verjeli so, da so zemeljski kamni v oblasti jamskega škrata, ki pa je bil po večini dobrega duha. Ko pa ga je obsedel hudobni duh, kamen ni deloval.

Samopomoč

Zdravilec Brezar je priporočal, da to opravimo vsaj enkrat tedensko, na isti dan in pred počitkom. Čim dlje traja, bolje je za telo. Trajati pa mora vsaj eno uro. Pri tem potrebuješ vsaj tri velike žlice kozjega masla ( lahko je tudi olje, najbolje polhova mast ali brinovo oljke), kjer si predhodno v mleku namakal posebna zelišča, ki jih odstraniš, preden se kislo mleko speni. Ko začneš z obema rokama mrcvinat ( gnetiti)telo, si moraš dlani rahlo namazati s kozjim maslom. To ponovimo vedno, ko se roke posušijo. Mrcvinatzačnemo pri prstih leve noge, tako da jih s prsti obeh rok do podrobnosti “zmečkamo”, da zaznamo vsako mišico in kost. To pa naredimo z vsakim koščkom telesa. Od časa do časa pa je potrebno z obema dlanema potegniti navzgor, kot bi potegnil nogavico. Ko pridemo do kolka, prekinemo in isto ponovimo na desni nogi. Ko tudi tam pridemo do kolka, prenehamo. Takrat pa začnemo z obema rokama mrcvinat naturo (spolovilo). Pri tem moramo biti bolj nežni, zato pa šebolj natančni, da ne bi izpustili kakšnega predela. To velja še posebno za mlade, in sicer tako moške kot ženske. Nato nadaljujemo na trebuhu in vse do požiralnika. Od tam pa na levo in nato še desno stran prsi. Ženske morajo na teh predelih biti nežnejše od moških. Prav takomoramo z obema rokama mrcvinat od leve pazduhe proti sredini hrbta, vse do zadnjice, ki jo moramo pregnesti kot kruhovo testo. Še posebno tisti, ki preveč sedijo. Ko je to opravljeno, se lotimo še desne strani. Takrat pridejo na vrsto prsti leve roke, ki jih moramo z desnico res dobro obdelati, vse do ramena. Tu naj se potrudijo vsi tisti, ki opravljajo svoje delo predvsem z rokami.Vse to pa ponovimo še z levo roko. Najdolgotrajnejše opravilo je z glavo. Z obema rokama začnemo pri vratu spredaj in nato zadaj. Še posebno se moramo posvetiti vratnim vretencem in ramenskim kostem. Nadaljujemo na vrhu glave, preko čela, očesnega dela, nosa, ustnic in brade do ušes. Ne da bi se obrisali ali umili, popijemo vroč ali mlačen čaj iz srcinta ( šetraj) in gremo spat. Zjutraj se bomo prebudili, kot prerojen.

  • Share/Bookmark

Hrana in pijača starovercev

Hrana in pijača starovercev

Prehranjevanje starovercev je bilo podobno drugim tistega okolja. Sejali so le več ajde kot drugi krajani in imeli so svojo specifično pasmo koz. Zato sem izpostavil le tisto hrano in pijačo, ki je bila značilna in specifična za staroverce in je imela dostikrat tudi versko – obredni pomen. Recepti so pobrani iz knjige v obliki, ki jo je podal avtor preko pripovedovalca,

Ciber

Mlade cerove liste sem že nabral in jih sušim v senci. Držim se namreč

stare navade in zelo pogosto pijem ciber z rdečo voščeno gobo cera , ki jo na drobno narežem in posušim.

Ciberje namreč neke vrste pijača, ki jo pripravimo tako, da damo v vrelo vodo tri suhe cerove liste. Ko malo povre, odstranimo in pokrijemo, ohlajeno pa precedimo. Nato dodamo črno vino sajuc, ki mora biti v razmerju 1:1.

Ciber so pili predvsem možje ob zimskem času. Piti so ga začeli ob

zimskem kresu, končali pa ob pustu. Pili so hladnega in vročega. Pomagal naj bi preprečevati in zdraviti zimske bolezni. Verjeli so namreč, da jim bo cer, ki ohrani suhe liste tudi med zimo, pomagal, da ostanejo zdravi. Ko damo v vrelo vodo liste, dodamo še za želodovo kapo prahu cerove voščene gobe, ki jo zdrobimo v možnarju, ali pa narežemo na tanke delce. Pravo ime cerove voščene gobe je pološčenka, ki raste pa na vseh odmrlih hrastih in štorih. Velja namreč za univerzalno zdravilo, ker lajša bolečine, pomaga proti tumorju in deluje kot antibakterijsko sredstvo, krepi pa tudi spolno moč. Zdravilna je samo enoletna goba, stare pa zavrže,

­

Leskov kruh

Leskov kruh so pekli nekoč samo na dan po pomladanskem kresu. Ime pa je dobil po leskovem lesu, s katerim so kurili krušno peč. Testo so zamesili z ajdovo in koruzno moko v razmerju 5:1 ter vodo, kvasom in soljo. Leskov

kruh je moral imeti okroglo obliko. Preden so ga dali v peč, so na površino testa v krogu (od sredine proti krogu) položili toliko leskovih palčk, kolikor je bilo družinskih članov. Pečen kruh so razrezali tik ob palčki, tako da je dobil vsak član svoj kos kruha in palčko. Kruh so pojedli ob delitvi, palčko pa je posameznik lahko vrgel kamorkoli, in sicer v hlev, vrt, klet, njivo, ognjišče ali kam drugam. Ko sem o leskovem kruhu govoril z dehnarjem,

mi je povedal, da je bil to zelo star običaj, ki ga v sosednji Benečiji niso poznali. Pekli so ga samo staroverci, da bi s kresom dobili vase tudi nekaj tistega kresnega ognja, ki jim bo pomagal čez celo leto, vse

do drugega kresa. Po prvi svetovni vojni pa so žal ajdo tu opustili, bodisi zaradi primanjkovanja semen bodisi zato, ker ni več dobro rodila. Je pa res, da so jo mladi odklanjali. Tako je tudi leskov kruh šel kmalu v pozabo kot tudi mnogo drugih stvar

Spreganca

Ob poletnem kresu so ženske spekle še spreganco, ki je bila kot neke vrste štrudelj, a mnogo boljša.

Testo je bilo enako kot za gobanco, le da so uporabili belo in ajdovo moko. Nadev pa so pripravili iz mletih lešnikov ali orehov, jajc, medu in skute. Ko so testo razvaljali, so nanj nanesli nadev in ga poravnali. Polovico testa so začeli zavijati z ene, drugo polovico pa z druge strani. Na sredini med dvema zavitkoma pa so, tesno drug ob dru

­gem, izmenično vstavljali suhe hruške, jabolčne krhlje in suhe razkoščičene češpe, vmes pa še liste luiže( citronka ali limona).

Naj te še opomnim, da so suho sadje predhodno namočili v sladkem vinu. Preden so jo dali v peč, so jo premazali z rumenjakom.

Spregancoso jedli več dni, ponudili pa so jo tudi sorodnikom, če so prišli takrat na obisk-

Ob poletnem kresu so pripravili znižnoin truščno

Znižno so pripravili zjutraj, in to z vodo, soljo, drožjem

3in belo moko. Vse skupaj so potem zamesili v testo in ga pustili, da je vzhajalo. Čez čas so ga razvaljali v krog, za debelino svinčnika, in iz sredine navzven z nožem vlekli črte, da je nastalo “sonce”. Z ognjišča so odstranili pepel, ga obrisali in nanj položili sonce”. Za tem so ga pokrili s kovinskim kropnikom in zasuli z ogljem. Ko je bila znižna pečena, so jo razlomili po črtah in jo na tešče pojedli. V primeru, da je je kaj ostalo, so jo razdelili med živino.

Truščno

so pripravili pred odhodom h kresu, in sicer tako, da so najprej v kropu skuhali liste lajhne ( laboda )jih nato odcedili in sesekljali. V ponvi so segreli maslo, dodali sesekljan česen in liste lobode ter vse skupaj pražili. Med mešanjem so dodali še sol in poper, čez čas pa še skuto. V drugi posodi so na masti

pražili ajdovo moko. Ko je zadišalo po prežganju, so dolivali vrelo vodo, vendar le toliko, da so nastale grudice. Ko so bili žganci kuhani, so jih dali na sredino sklede, okoli pa že pripravljeno lajhno ( labodo)

Dobnjak

pripravimo tako, da najprej v vodi kuhamo suhe hruške in nekaj cvetov koromača. Omenjene hruške so imele posebno ime, ki pa sem ga žal pozabil. Ko so kuhane, jih vzamemo iz vode in razrežemo na koščke. Narezane hruške nato damo zopet v vodo, ki ji dodamo še žlico medu, jajce, ajdovo in belo moko ter za konec še sol po okusu. Zmes dobro premešamo in odstavimo. Nato v ponvi segrejemo maslo. Ko se maslo dobro segreje, v ponev vlijemo

prej omenjeno zmes, ki jo enakomerno poravnamo in spečemo na obeh straneh. Pečeno jed damo na krožnik in jo razrežemo na tri dele.

Dobnjakov spečemo le toliko, da dobi vsak družinski član enega.

Ob zimskem kresu so staroverske družine pripravile sevko. Zanimivo je, da še danes ne vemo, ali je prevzela jed ime po jabolki sevki ali obratno. Pripravimo jo tako, da najprej v eni posodi pripravimo tekoče testo z mlekom, maslom in belo moko. Jabolka olupimo in jih razrežemo na koščke ter damo v drugo posodo z vodo, ki ji dodamo še med in nekaj listov mete. Posodo nato pokrijemo in kuhamo toliko časa, da nastane kaša. Za tem vanjo počasi ulivamo že prej pripravljeno tekoče testo ter mešamo, dokler jed ni kuhana.

Tri dni po pokopu umrlega pa so pri pokojnikovi hiši spekli kruh, ki so mu rekli

grban

Pripravili so ga iz bele in ajdove moke, v katero so zamesili vodo, mleko, jajce in med ter suhe ali sveže češnje,ki so jih predhodno namočili v medeni vodi in jih razkoščičili. Dobljeno krušno testo so nato pokrili in ga pustili vzhajati na toplem. Kasneje so ga ponovno pregnetli in iz njega naredili toliko kroglic,

kot je bilo družinskih članov oziroma še eno več za pokojnikovega zduhca. Kroglice so nato zložili v okrogel pekač. Ko se je testo ponovno dvignilo, sopovršino premazali z rumenjakom in spekli.

Vsak družinski član je dobil svojo pečeno kroglico, zduhčevo

Obredne pijače

Dehnar je opozarjal, da bo treba z izdelovanjem močeradovca

nekaj postoriti, in sicer glede lovljenja močeradov, saj so namreč ugotovili, da je teh živali vsako leto manj. Zato so se dogovorili za način, ki je bil za mo

čerade prizanesljivejši, in sicer da so jih po “izrabi” zopet vrnili v naravo. Obešanje za rep pa je bilo prepovedano.

93

Oglarc

so pripravili iz 2 delov črnega vina; cenjen je bil merlot; 1 dela lipovega ali kostanjevega medu in 1 dela žganja, v katerem se je nekaj dni močil košček suhe korenike košutnika, ki so ga pred mešanjem odstranili.

Po pripovedovanjih nekaterih naj bi gun izdelovali tako, da so v močeradovc

dodali še rdečo mušnico in pasjo smrt (volčja češnja, lat. Atropa belladonna

). Pri pitju so z njim ravnali bolj previdno. Vse te pijače, in sicer

močeradovc, oglarcin gun, so pripravljali in pili le moški, v zelo redkih primerih pa tudi ženske. Seveda so jih pile tudi nekatere ženske, a le na skrivaj.

Zeleni močeradovec

Priprava močeradovca je bila pravi obred. Pripravljali pa so ga pred prvo vojno nekje na Ostrožniku in v Čančah. V bakreni kotel so dali močerade, tako da iz njega niso mogli, in jih polili z žganjem. Čez dobri dve uri so močerade odstranili, žganje pa prelili v steklenico. V kotel so potem postavili druge močerade in ga na ognjišču nekoliko pogreli. Na močerade so nato posuli že prej pripravljene pelinove liste, ki so jih premešali s kuhalnico. Toplota močeradom ni prijala, zato so se

zvijali in silili navzgor. S kuhalnico pa so jih porivali navzdol in jih mešali med liste. Ko so listi postali temno zeleni, so močerade pobrali iz kotla in jih na žerjavici spekli, da so zogleneli. Pelinovo listje pa so dali v žganje in ga dobro premešali. Čez 33 dni so žganje precedili in močeradovec je bil pripravljen. Možje so ga pili tudi ob zimskem kresu, na katerega so, preden so ga prižgali, vrgli zoglenele močerade. Menda so vplivali na moč sonca in lune ali nekaj podobnega. Pač vraža, kot vse druge.

Čemaž

Dehnar( verski vodja) je zelo pogosto jedel čemaževo frtaljo. Naredil jo je tako, da je liste čemaža sesekljal, dodal jajce, nekaj soli in malo mleka. Vse je nato zmešal in zmes vlil v ponev z vročim maslom. Zmes je še poravnal čez celotno ponev in popekel na obeh straneh.

Čemarževo frtaljoje jedel kot zdravilo za zajtrk ali večerjo. Opoldne pa je pogosto jedel kuhano čemaževo listje, ki ga je sesekljal in zaužil kot solato, zabeljeno s kisom, oljem in soljo. To je jedel od pomladi do jeseni. Vendar le mlade liste. Poleti ga je požel, da so do jeseni pognali mladi listi.

Črni rog pa je bil tudi zdravilo. Pri nas v Čančah se je ohranil star recept za izdelavo zdravila črni rog, ki so ga uživali v zimskem času pri vsaki hiši vRutih, da so ohranjali moč in se tako borili proti zimskim boleznim, ki so vsako leto pobrale največ otrok in starcev. Zdravilo pripravimo tako, da volovske rogove dobro prekuhamo in osušimo. V notranjosti in po zunanjosti jih nato dobro premažemo s sokom bezgovih jagod. Jeseni dozorele in sveže bezgove jagode naberemo in jih dobro premečkamo, da vse počijo, nato pa jim dodamo med v razmerju 1:1. S to snovjo so potem napolnili rogove in jih na vrhu zalili z

voskom. Ko se je vosek strdil, so rogove položili v hladen

prostor. Pozimi so ga jemali dnevno, in sicer odrasli eno

žlico, otroci pa eno žličko.

Lintvernik

so pripravljali zlasti neporočeni možje oziroma strici, ki so ga pili ob njihovih pogostih srečanjih. Kot vem, ga je vsak stric naredil po svojem okusu, le da so bile sestavine pri vseh enake. Naš stric ga je vedno pripravil po istem receptu, ki ga je imel napisanega na kletnih vratih.

Za njegovo pripravo je uporabil liter lintvernih jagod ( lampijonček, lat. Physalis francheti ) , ½ litra medu, 2 veliki žlici sesekljanega grenca (urhovke, vrednik, lat. Teucrium chamaedrys ), ¼ litra svežega grozdnega soka črne katanje (amerikane) in liter žganja.

Lintvernik pripravimo tako, da lintverne jagode zmečkamo, dodamo med, grenc, katanjin sok in žganje. Zmes nato dobro premešamo, posodo pokrijemo in jo damo v klet, in sicer od polne do polne lune. Zmes nato najprej precedimo skozi cedilo, potem pa še skozi tanko laneno krpo. Ko ga damo v steklenice, ga lahko že pijemo. Posebno dober lintvernik

pa je bil tisti, ki je bil star več let.

Brstnik

Testo zanj so naredili enako kot za potico. Ko so ga razvaljali na debelino prsta, so ga razrezali na velikost okroglega pekača ali kozice in ga dali na namaščeno dno. S preostalim testom so naredili 3 cm debelo klobaso , ki so jo speljali po robu pekača in ga nato napolnili z že pripravljenim nadevom. Osnova za nadev je bilo naribano testo, ki so ga skuhali v kropu in precedili. V ohlajenega so dali še sladko skuto, smetano, suhe razkoščičene češnje, ki so jih namočili v žganje z medom, ter stepen beljak dveh jajc, sladkor in

zdrobljene luižine liste. V rumenjake so zamešali še mlete orehe in makova zrnca, zmes pa so nato enakomerno polivali po celotni površini

brstnika Pekli so ga toliko časa kot štrudelj in ga nato rezali

od sredine proti robu v trikotnike. Ko so ga jedli, pa so zraven vedno pili ječ

Žmjk

je v osnovi tenfan ( pražen) krompir. Pripraviti ga je potrebno z veliko količino šalotke, ki jo pražimo na maslu in ji dodamo narezan kuhan krompir. Ko je spražen, mu dodamo veliko skodelico vrhnjega, ki nastane na vrhu

skisanega mleka, preden ga damo v pinjo. Na koncu krompir še dobro premešamo in ga ponudimo.

Jed je zelo dobra.

Žompa

Za pripravo žompe so potrebovali zelo ostro pšenično moko, ki so jo prav za to jed mleli naši mlinarji na Idriji. Bila je bolj groba od današnje, ki jo

imenujemo ostra moka ali zdrob. Poleg tega so potrebovali še ajdovo moko, suhe koromačeve cvetove, maslo, šalotko, sol in vratovino.

Vse skupaj so nato osolili, dali v debelo črevo in posušili.

Postopek kuhanja žompe pa se je odvijal tako, da so najprej v topel bakreni kotel dali domače maslo.

Presajeno pšenično ostro moko (zdrob) in ajdovo se je uporabljalo v

razmerju 1:1. Ko se je maslo stopilo, so v kotel vsuli celotno

količino ostre moke, ki so jo neprekinjeno mešali s polentarjem. Ko je rahlo porumenela, so ji dodali še ajdovo moko in nadaljevali z mešanjem. Konec mešanja je določil kuhar, ko je v kotel dodal še žlico koromačevih cvetov. Pomočnik je nato prinesel slan krop, ki ga je kuhar ob mešanju postopoma ulival v kotel.

Žompaje morala biti bolj gosta, a ne tako kompaktna kot polenta, ampak bolj drobljiva. Ko je kuhar ugotovil, da je kuhana, je kotel snel in ga postavil na rob ognjišča. Pomočnik je narezal vratovino na manjše kose in v veliko ponev dodal maslo, na katerem je najprej spražil sesekljano šalotko in nato

še vratovino. Kuhar je žompo razdelil na lesene krožnike, jo poravnal s polentarjem ter z večjo leseno žlico na debelo in po celotni površini polil pripravljeno cvrtje. Zapriseženi so se posedli okoli mize,

na čelu pa je bil župan. Pomočnik jim je najprej prinesel vrčke grenko­sladke tekočine, s katero so nazdravili.

Regratova pivska frtalja.

Jo zelo rad jem, ker greni. Spomladi je nežna, zato jo bolj

redko pripravljam.

Kako pa jo pripraviš?

Divji regrat nabereš; danes sem ga sicer s težavo dobil; očistiš in opereš. Potem ga je potrebno še na drobno sesekljati in dati v posodo. Vanjo dodamo še eno ali dve jajci, sol in poper ter zamešamo. Narežemo špeh, ki ga spražimo v ponvi. Ko so ocvirki rumeni, dodamo še sesekljan česen, vendar kmalu ulijemo nanj zmes in jo poravnamo. Ko je spodaj pečena, jo obrnemo. Ko je pečena še druga stran, jo zvrnemo na krožnik, razrežemo in že je pripravljena za jed. Seveda se ob njej prileže kakšen kozarec vipavca

  • Share/Bookmark

Staroverstvo v Posočju

Iz nevidne strani neba

Zadnjič sem naletel na googlu na knjigo Iz nevidne strani neba, ki jo je napisal Pavel Medveščak in jo je izdala SAZU, oddelek za arheologijo. Zanimivo branje. Knjiga je v celoti objavljena na spletu.

Gre za opis stare vere, ki se je do nedavnega ohranila v tolminskih grapah in se je zaradi tajnosti, ustnega izročila in odmaknjenosti grap od kulturnih in civilizacijskih tokov še ohranila, vsaj v obdobju, ko je avtor z intervjuji in pogovori zbiral staroverske resnice po koščkih pred štiridesetimi leti. Za bralca je zanimivo, kako vera pojasnjuje celovit pristop (holistični), kjer je neživa narava v bistvu tudi živa in ima elemente indijanskega animalizma. Opisan je pomen kamnov, ki so poznani iz neolitskih kultur in iz katerih je dr. Pogačar Marko razvil celo znanost pomena kamnov kot akupunkturne točke, ki so pomembne za zdravje Zemlje. Na stečiščih tročanov so staroverci govorili o kačji meji, medtem ko Pogačar uporablja izraz zmajeve črte, oz. osi. Vrhovno božanstvo je bila velika mati, ki so jo imenovali Nikrmana in je bila prisotna povsod. Posvečenim se je občasno prikazala v poljubni obliki iz narave ( oblaki, drevo, odsev v vodi in podobno). Sestavljali so jo trije elementi, ki so tvorili tročal ( ogenj-sonce , voda, zemlja ). Če pa je nastopal še četrti element zrak, so govori o nadalni manifestaciji božanske moči, ki so jo imenovali Bog dej. V obliki trikotnika, to je trojnosti, so gradili tudi hiše. Pravokotnik je bil sestavljen iz dveh trikotnikov, Za hišo so postavili dva temeljna kamna in na osnovi teh dveh postavili tretjega , imenovanega Binkl ( der Winkel). Verjeli so v sveta drevesa (hrast je imel poseben pomen), skrivnostno moč vode ( razni tolmuni), moč jam, brezen in gora, kamnov, skal. Častili so kačje glave ( izdelane iz kamnov) in so se sami imenovali kačarji. Božanskost kač poznamo tudi pri nekaterih indijanskih kulturah, vendar je za staroverce pomen kače predvsem kot simbol zemlje, ki je pomemben element troča ( trojice), saj kača z večnim plazenjem simbolizira element zemlje. Poznali so več svetov; zemeljskega, podzemeljskega in nadzemeljskega, ki pa je bil sestavljen iz več podsvetov. Podobno kot stari Egipčani so častili rodnost in rodne cikluse, to je letne čase. Prisegali so na lunin koledar. Ker je njihovo verovanje temeljilo na trojnosti, so posebno slavili dneve ali leta, ki so vsebovali število tri. Npr. niso praznovali petdesetletnice ( Abrahama), pač pa 39 letnico, vsaj vsebuje več trojic ( 3 + 3×3 ).

Njihov verski in posvetni voditelj se je imenoval dehar, ki je še za čas svojega življenja pripravljal naslednika in na njega prenašal vedenje in znanja. Posvetovalni organ doharja (vrača) so sestavljali trije posvečeni možje, ki so se menjali po poteku mandata. Za kaznovanje nepokorščine so imeli tudi trojko , ki jo je določil dehar in se je imenovala črna vahta. Po odobritvi deharja in strinjanju posvetovalne trojice posvečenih, so člani črne vahte svoje delo opravljali v tajnosti. Niso poznali usmrtitve, pač pa pohabljanje z udarci kolov.

Stara vera je v odročni skupnost delovala tajno in navzven se staroverci niso razlikovali od večine. Celo krščanske obrede so navidezno sprejemali, saj je dehar ocenil, da se glede na razmerje sil ohrani njihova vera le z navidezno potuhnjenostjo in strogo tajnostjo.

V nadaljevanju pa bom opisal njihova orodja za manifestacijo božanske moči, njihove jedilnike za posebne svete namene , obredne pijače ( halucinogene), kajenje halucinogenih rastlin, zdravilne rastline ter načine zdravljenja z rastlinami, s polaganji kamnov, borba proti toči in obred za deževje v sušnih obdobjih v obsegu, ki je dostopno v knjigi. Vendar bo vse to opisano v naslednjih poglavjih, saj imam veliko znancev, ki me opozarjajo, da ljudje ne želijo dolgega branja in je njihov maksimum dolžina teksta na twiterju.

http://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/ISBN9789612548490.pdf

  • Share/Bookmark

Ozkolistni tropotec – nadomestek penicilina ?

Iz lekarne Strica Marča

Ozkolistni tropotec ( Plantago lanceolata )

Ta trajnica je poznana kot zdravilna rastlina že v antiki zaradi svojih protivnetnih učinkih pri zdravljenju ran, pikov, ugrizov, ko so sveže in zmečkane liste polagali na rane. Malo sem pregledal literaturo in poleg splošno znanih podatkov bom poudaril le naslednje

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča:

Zdravi kašelj, hripavost, želodčno- črevesni katar.

Zvarek ( 50 listov na 250 ml vode) pospešuje strjevanje krvi.

Tropotec rad veže cink iz zemlje in z vsebnostjo cinka pomirja kašelj.

Richard Willfort , Zdravilne rastline in njih uporaba:

Listi se morajo sušiti hitro na prepihu, da ne počrnijo.

Troptec celi rane , ustavlja krvavenje.

Kapljica soka je odlično sredstvo za bolečine v ušesih in za odpravo vnetja oči.

Obširno je opisan postopek za izdelavo tropotčevega sirupa.

David Hoffmann , Celostno zdravljenje, Zelišča:

Tropotec je

-ekspektorant ; pomirja vneto in bolečo sluznici, olajša izkašljevanje

-andrigent ; pomirja driske, hemeroide, sečni mehur

-demulcent ; tvori zaščitno oblogo na površini sluznice, zmanjšuje draženje črevesne obloge

-adstrigent ; izsuši in krči tkivo, olajša celjenje ran

-diuretik ; odvaja odvečno vodo

-emolient ; blažilni in mehčalni učinki na koži

-vulnerarik ; celi rane

Vsebuje: emulzin, invetin,labecin, sluzuin, vitamine A, C, K, železo, kalcij, silicijevo kislino…

Aukobin (2,3 % ) je glukozid in deluje protibakterijsko in poveča izločanje sečnine preko ledvic.

Apigenin deluje protivnetno.

Sodobna kozmetika, Sestavine naravnega izvora

daje tropotcu precejšen pomen v kozmetiki in sicer kot naravni konzervans, za nego nečiste in aknaste kože in zaradi protivnetnega dolavnaj, saj ga po moči primerja s penicilinom.

Študije so pokazale, da tropotec dejansko deluje in da ni stranskih učinkov. Najbolj učinkovit je svež.

Lahko se ga uporablja tudi v prehrani.

Ana Marija Kolman v svojem prispevku daje tropotcu posebno mesto v preventivi proti raku.

Zakaj to pišem? Sam sem kronični bolnik dihal in vsak prehlad ali viroza dihalnih organov, ki jo kdo prinese domov, konča pri meni in se vleče zdravljenje tako dolgo, da brez antibiotikov ne gre. Ker zdravnica dolgo ni posegla po antibiotikih, sem končal v bolnišnici z bakterijsko akutno pljučnico.

Sedaj uživvam redno tropotec kot surogat penicilina. Skoraj dnevo pojem nekaj listov tropotca.

Celo v cvetlično korito sem ga nasadil, da bo tudi pozimi pri roki.

Liste operem in jih pojem. Okusa je rahlo grenkega in je podoben radiču.

Kdor ima podobne težave kot jaz, si lahko tropotec nasadi. Še je čas.

Koliko pa bo ta kurativa pomagala, bomo videli. Prve viroze v družino so šle mimo mene.

Vsaj za zdaj.

Rezultat iskanja slik za okolistni tropotec slike

  • Share/Bookmark

Rastlinski strupi in strupene rastline

Iz lekarne Strica Marča

RASTLINSKI  STRUPI

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža, zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin lahko drugačna.

Lestvica najmočnejših rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. Prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost, kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da je LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja. Gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levkocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato z ekstrakcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), da strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil. Cianidi so tudi v rastlini lovorikovec ( zimzelen rastlina za žive meje), ki je cela strupena. Iz nje so včasih pridobivali z destilacijo cianovodikovo kislino ( Pruska kislina). Ker so cianidi vezani v obliki glukozidnih cianidov, je proces zastrupitve počasnejši kot pri čisti cianovodikovi koslini ( bledo modra zelo hlapna tekočina, vrelišče je 26 st.C, vonja po mandeljnih, se meša z vodo in alkoholom, LC ( smrtna koncentracija) 2-5 g/ minuto/m3), kjer smrt nastopi v 3 minutah ( izguba zavesti, krči, paraliza dihanja), saj se šele v procesu fermentacije v prebavilih sprošča ta kislina.

Nekatere najbolj strupene rastline iz naših logov

Opisane bodo najbolj strupene rtastline iz naših krajev, kjer se zastrupitev lahko konča s smrtjo. Opisane bodo tudi tiste, kjer je zastrupitev možna tudi z zamenjavo za kakšno drugo rastlino, kot sta jesenski podlesek ali šmarnica, ki sta podobni čemažu. Tudi korenina velike trobelike je podobna repi in še vonj ima podoben. Literatura pozna primere, ko so naplavljeno korenino otroci zamenjali za repo. Plodovi volčje češnje so sladki. Tudi pri gobah lahko pride do zamenjav. Iz palete strupenih gob bom omenil le zeleno mušnico, kjer je zamenjava lahko smrtno nevarna. Pri ostalih so bolj ali manj le prebavne težave.

Razvrstil jih bom približno po smrtni količini zaužite rastline, ki pa ni vedno v ozki korelaciji z samim smrtnim odmerkom čistega rastlinskega strupa, pač pa tudi od vsebnosti le tega v rtastlini in od kemijske vezave, ki vpliva na hitrost sproščanja le tega v prebavnem procesu.

RICINUS (kloščovec) Ricinus cummunis

To rastlino južnih krajev gojijo ponekod kot okrasno rastlino in je enoletnica. Bogati cvetovi so dekorativni. Srupena je sicer cela rastlina, vendar so najbolj strupena semena , iz katerih se stiska ricinusovo olje. Rastlina je brez posebnega vonja. Seme je prijetnega okusa. Iz smena se s hladnim stiskanjem pridobiva ricinusovo olje, ki pa ni strupeno, saj ricin ni topen olju. Strup ricin ostane v oljnem kolaču . Pogačo po stiskanju namakamo v vodi, da med mešanjem pride vodotopni ricin v vodno fazo. To vodno suspenzijo z nadaljnimi postopki obdelujemo, da dobimo čisti ricin. Za otroka je lahko usodno že eno samo zrno semena, če ga seveda pregrizne. Celo potuje skozi prebavila brez škode. Nekaj zmletih zrm povzroči resno zastrupitev pri človeku. Znaki zastrupitve nastopijo šele po 4- 8 urah po zaužitju in se najprej kažejo kot gripa. Protistrupa zaenkrat še ni. Možna zastrupitev je z zaužitjem, zastrupitev skozi koži in z vdihavanjem prahu.

Znaki zastrupitve:

-pri zaužitju: vnetje požiralnika, bolečine, krvvitev želodčne sluznice, slabost, bruhanje, driske, težave pri požiranju, kri v blati, kri pri bruhanju, padec pritiska, šok, utrujenost, zaspanost, slabost, malo in krvav urin…, nekroza jeter, ledvic, koma.

-pri vdihavanju: kašelj, vročina…

Ricin je stabilen v vodni raztopini do T 60 st.C.

Znake zastrupitve smo si lahko ogledali v eni od nadaljevank Gorski zdravnik. Seme se lahko kupi v Semenarni Ljubljana.

PREOBJEDA Acenitum napellus L

Repasta preobjeda spada med najbolj strupene rastline v Evropi in je trajnica. Zaradi lepega modrega bogatega cveta se goji tudi na vrtovih kot okrasna rastlina. V zemlji ima dva gomolja, ki vsebujeta največ strupa. Vsebuje strup akonitin, ki je je v količini 3-6 mg že lahko smrtna doza za človeka. 1 g zaužite korenine je lahko usodno. Akonitin spada ned nevrotoksine.

Rastlina je brez posebnega vonja in okusa. Akonitin je slabše topen v vodi ( 0,3 mg/ ml) , bolje v alkoholu ( 35 mg/ ml). Je bel prah s tališčem 204 C. Strup ni odporen na visoke temperature. Če torej želimo uporabiti akonitin za zastrupljanje golazni ( miši, polži, podgane…), uporabljamo alkoholni izvleček iz korenin , ki ga hranimo na temnem in hladnem mestu.

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in ustnice, ohromelost v ustih in izguba okusa, bruhanje, driska mišična slabost, krči, slabitev pulza in paraliza dihal. Kot protistrup se uporablja atropin.

Pri rezanju in puljenju preobjede se priporoča uporabo rokavic, saj lahko sok rastline povzroči na koži vnetje. Možna je zastrupitev tudi preko kože.

PIKASTI MIŠJEK Conium maculatum L

Pikasti mišjek je dvoletna rastlina, ki raste predvsem ob potokih. Drugo leto zraste do višine dveh metrov. Ima votlo rdečkasto steblo, posejano z redkimi pikami ( lisami). Ima neizrazito bele cvetove v kubulicah. Listi so v obliki pahljače. Zmečkano cvetje, listi ali seme imajo vonj po miših. Zamenja se ga lahko za divji janež, dežen, divji peteršilj in še nekatere . Ker je dvoletnica in se razmnožuje s semeni, je običajno na najdišču več rastlin. Strupena je sicer cela rastlina, vendar je strupa največ v korenini in v nezrelem semenu. Največ strupa je v opoldanskem času. Svež sok rastline je zelo strupen in so ga uporabili v stari Grčiji za izvrševanje smrtnih kazni. Na takšen način so zastrupili Sokrata. Najpomembenjši je koniin, ki draži in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina je za človeka 0,5-1 g. Literatura navaja, da je za človeka lahko usodno že 100 mg koniina. Strup je podobne strukture kot nikotin. Povzroča blokado živčnega sistema in delije podobno kot kurare, torej preko paralize do smrti. Telo razgradi strup v 48-72 urah. Koniin je oljna tekočina ( tališče je -2 C , vrelišče 166 C), ki se delno meša z hladno vodo. Z vročo slabše. Meša se z alkoholom, dobro z etrom in z drugimi organskimi topili.

LD 50 za miši je 7 mg/ kg. Zastrupitev je mogoča tudi preko kože.

Znaki zastrupitve: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, krč, širjenje zenice, žeja, koma.

Pri zastrupitvi s strupom koniinom se znaki paralize pokažejo v pol ure, medtem ko samo umiranje lahko traja nekaj ur. Paraliza, hlad in omrtvelost se širita od spodnjih okončin proti srcu. Vzrok smrti je pomanjkanje kisika v možganih in srcu. Zastrupljenec ostane pri polni zavesti do smrti.

Pri zatiranju rdečih polžev uporabljam pikasti mišjek.

V juliju in avgustu, ko rastlina odcveti, naberem še zelena semena. Iz njih naredim alkoholno tinkturo. V poln kozarec semena nalijem alkohol in pustim stati nekaj dni. Poskusil sem tudi le pol ure staro tinkturo, pa je že bila učinkovita na polžih. V plitvo posodico dam šilce tinkture, dodam žlico sladkorja ( poži so ljubitelji sladkarij), premešam in nastavim vabo pod leseno gajbico, da ne bi prišle do vabe tudi druge živali ( psi, mačke). Strup deluje.

OLEANDER Nerium oleander L

Oleander je zimzelen okrasen grm iz Sredozemlja, ki je pogost gost okrasnih vrtov in parkov. Celotna rastlina je strupena, še posebno listi in skorja. Ker je olender grenkega in odbojnega okusa, zastrupitev praktično ni, razen v Indiji, kjer si samomorilci skuhajo čaj iz posušenih listov. Glavni strup je oleandrin, ki spada med srčne glukozide. Strup je kristalna trdna snov, brez vonja, grenkega okusa. Tališče ima pri 250 C. Gostota je 1,261 kg/l. Je termostabilen in je občutljiv na svetlobo. V vodi je netopen. Topi se v organskih topilih. Dobro topen je v heksanu. Zato za pridobivanje strupa posušene liste ekstrahiramo v tem topilu. Ker je strup termostabilen, so poznane zastrupitve z dimom, ko so zažigali nasade oleandra.

V rastlini je 0,08 % oleandrina. Za resno zastrupitev bi bilo dovolj 5- 15 listov, pripravljenih v čaju.

Smrtna doza LD 50 ( intravenozno) je 0,248 mg/kg. Ocenjuje se, da je zaužitje (LD 50) dovolj 250-400 mg na osebo.

Znaki zastrupitve: bolečine v trebuhu, bruhanje, pečenje v ustih, upočasnjeno in nepravilno delovanje srca, driska, pomodrela usta in koža, zaspanost, širjenje zenice, šumenje v ušesih, težko dihanje, krči, koma, smrt.

ČEMERIKA BELA Veratrum album L

Bela čemerika raste v planinskem svetu . Listi so mesnati. Beli cvetovi so piramidasto nanizani na steblu. Cvetovi imajo močan vonj, medtem ko je korenina grenkega, pekočega okusa, z vonjem po česnu. Korenino pogosto zamenjujejo za encijanovo.

Cela rastlina je strupena, še posebno korenina. Ob vsakem nabiranju si je potrebno roke dobro umiti z milom. Posušena korenina vsebuje 5 % alkaloidov. Rastlina je strupena predvsem v času vegetacije.

Najbolj značilen strup je jervin, ki je stereoidni alkaloid. LD 50 je 7 mg/ kg. Nekatera literatura navaja LD za miši 9,3 mg/ kg in za mišje samce 29 mg/ kg. Cela rastlina je strupena, saj je v listih 0,2 – 1 % jervina, medtem ko ga je v korenini 1,5 %. Je trdna snov s tališčem pri 30 C in vreliščem pri 123 C. V vodi ni topen. Bolje je topen v alkoholu ( 10 mg/ ml).

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in grlo, bolečine v trebuhu in želodcu, slinjenje, padec tlaka, glavobol, slabost, bruhanje, driska, zamegljen vid, vrtoglavica, mrzlica, upočasnjeno delovanje srca, znojenje, krči trebuha, kihanje, postopno otežano dihanje in zastajanje srca. Znaki zastrupitve se pokažejo od 30 minut do 4 ure po zaužitju.

JESENSKI PODLESEK Colchicum autumnale L

Jesenski podlesek je trajnica, ki cveti v jeseni in naslednje leto oblikuje seme. Globoko v zemlji ( 20 cm) je gomolj, brez vonja, močnega in odbojnega okusa. Semena in gomolji so najbolj strupeni. Do zastrupitve pride, ko ga nabiralci zdrave prehrane zamenjajo za čemaž. Listi so si sicer podobni, vendar pa ima čemaž močan vonj po česnu, še posebno, če liste zmečkamo.

Za smrt človeka je že dovolj zaužitje 10 semen ali 60 g listov.

V ljudskem zdravilstvu je jesenski podlesek poznan kot citostatik, zdravilo proti putiki, zaprtju, sredstvo proti parazitom, luskavici ( Vojno medicinski zavod Beograd). Sam sem gomolj uporabil za uničevanje polžev, vendar z omejenim uspehom, saj polži odklanjajo okus vabe. Tudi pri moji luskavici nisem zaznal kakšnega uspeha ( uporaba je le zunanja). Jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin. V semenih ga je 0,2 – 0,8 % , v gomolju 0,4 – 0,6 % , v listih znatno manj. Kolhicin je bledo rumen prah, ki je termostabilen. Pri sežiganju rastline strup ne razpade. Čisti kolhicin je v obliki kristalov. Znaki zastrupitve se pokažejo po 2 – 24 urah po zaužitju. Smrtni odmerki LD50 za miši je 5,88 mg/ kg , medtem ko je za podgane smrtna doza 26 mg/kg.

Znaki zastrupitve: pekoča usta in grlo, povišana temperatura, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, odpoved jeter in ledvic, okvara dihal, zmedenost, delirij, smrt.

ŠMARNICE Convallaria majalis L

Šmarnice so trajnica, z belimi močno dišečimi cvetovi. Vsi deli rastline so strupeni. Vsebuje več glukozidnih toksinov ( molekula strupa je vezana na sladkor in deluje močno pospeševalno na delovanje srca) kot so konvalamarin, kanvalatoksin , kanvalarin. Kanvalamarin je bel prah, ki je slabo topen v vodi in dobro v alkoholu. LD 50 za mačke je 3,65 mg/ kg peroralno. Za človeka je LD 10 mg ali več na osebo.

Znaki zastrupitve se pojavijo v intervalu 0,5 – 2 uri po zaužitju. Razpolovni čas, to je čas, v katerem organizem predela ali izloči polovico strupa, znaša 36 – 45 ur.

Znaki zastrupitve: boleč trebuh, slabost, glavobol, zamegljen vid, driska, razširjena zenica, vrtoglavica, podivjan utrip srca, nezavest, smrt.

Podatkov o tem, koliko strupa rastlina vsebuje in koliko g jo je potrebno zaužiti za smrtno dozo, nesem zasledil. Rdeče jagode so grenkega in pekočega okusa.

TISA Taxus baccata L

Ta okrasni iglavec je pogosta okrasna rastlina v vrtovih in parkih. Vsi deli rastline so strupeni, razen sočen in mesnat plod, če ne pregriznemo koščico. Tisa je poznana zdravilna rastlina, ki se resno proučuje tudi kot citostatik. Glavna strupa sta taksin in taksol. Tisa raste počasi in dočaka starost tudi 600 let. Les je sicer mehak, vendar ima zelo visoko lesno gostoto. Uporabljal se je predvsem za loke v srednjem veku. Tudi za izdelavo brenkal je zelo primeren.

Vsebuje predvsem dva strupa in sicer taksol in taksin. Iglice tise so strupene tudi za živali, vendar so prežvekovalci bolj odporni zaradi specifičnosti prebavnega traka. Konj je sorazmerno občutljiv in je smrtna doza že 200 mg /kg.

Znaki zastrupitve. Nervoza, drhtenje, slab puls, širjenje zenice, plitvo dihanje, bolečine v želodcu, bruhanje, driska, slabost, krči, paraliza srca in smrt.

Zastrupitev je razmeroma malo, razen v primeru nestrokovne uporabe v zdravilstvu ( zdravljenje pljučnih bolezni, vnetje mehurja, rak jajčnika , uživanje čaja zaradi nameravanega abortusa).

Znaki zastrupitve se pojavijo po 1- 3 urah. Pri močnih zastrupitvah nastopijo prej in tudi smrt lahko nastopi že po 30 minutah.

Smrtne doze za toksin sulfat : LD50 (podgana) je 20 mg/kg.

Toksin je amorfen zrnat prašek, slabo topen v vodi ( 2,4 mg/l9 in dobro v alkoholu.

Literatura priporoča čaj iz iglic kot sredstvo za uničevanje mrčesa. Poskusil sem čaj in alkoholni izvleček, s katerim sem sprejal muhe. Rezultat ni bil obetaven.

NAPRSTEC Digitalis purpure

To je pogosta vrtna okrasna rastlina, ki je dvoletnica. Vsa rastlina je strupena, vendar so zastrupitve zelo redke. Vsebuje strup digitoksin, ki spada med srčne glikozide in je srčni strup. Pogosto se uporablja kot zdravilna rastlina za srce in mehur. Sušenje rastline ne zmanjšuje strupenost.

Znaki zastrupitve: nizek utrip, slabost, bruhanje, krčenje srca, zamegljen vid, halucinacije , dilirij, glavobol… smrt.

Ocenjujejo, da je znan slikar Van Gogh jemal naprstec kot zdravilo proti epilepsiji v obdobju prevladajoče rumene barve v slikah.

LD50 je za podgane 28 mg /kg. Ocenjuje se, da bi odrasli moški moral pojesti skoraj sto semen, da bi dosegel smrtno dozo.

GLICINIJA Wisteria

Nekateri članki uvrščajo tudi to rastlino med najbolj strupene. Res vsebuje rastlina strupeni saponin visterin. Pri malemu otroku se lahko pokažejo znaki zastrupitve po zaužitju več kot dveh semen.

Znaki zastrupitve so želodčne težave, ki pa minejo v roku 24 ur.

Druge strupene rastline, kot so krizanteme, rododendron, narcise, potonike…pa v primeru zastrupitve povzročajo le prebavne težave , ki praviloma niso smrtne.

Pregled najpomembnejših rastlinskih strupov ( iz knjige Toxicology)

Naziv rastlina strupenost učinkovanje

Aethusin Aethusa cynapium LD50 (miši) več od 100 mg/kg spasmogenik

pasji peteršilj povzroča krče

Alilizotiocianat Brussica nigra LD508miši) 108 mg/kg draženje sluznice

črna ogrščica dihal

Amygdalin cotoncaster spp. LD50 22 mg/kg cianogen, dušenje

pannešplja

Anabasin Nicotina tabacum LD50 22 mg/kg blokira ganglije

Arecolin Areca cathecu LD50 100 parasimptomatik

Aristoolochic acid Aristolochia clematitis » 30 vnetje prebavil, rakotvoren

Atropin Atropa belladonna 60-100mg/kg parasimptolitik

volčja češnja

Berberin Berberis vulgaris 100 mg/kg vnetje prebavil, nefritis

navadni češmin

Brucin Strychnos nux-remica 30 mg/kg povzroča krče (spasmogenik)

strihninovec

Bulbocopnin Corydalis cava 195 mg/kg paraliza, hipnotik

Kofein Caffea arabica 200 mg/kg inhibitor fosfodiesteraze

Kanabinol Canabis satira 670 mg/kg haluciogenik

Kopsacin Capsicum ssp LD 1,6 mg/kg draži sluznico dihal, prebavil,

feferoni , čili draži kožo, dviguje temperaturo

Cheiretoxin Cheiranthus cherie LD50 0,12 mg/kg srčni glikozid

Chelidonin Chelidonium majalis 0,3 mg/kg srčni glukozid

krvavi mleček

Chrysarobin Andira araroba 4 mg/ kg celični strup, tvori tumorje

Cicutoxin Cicuta virosa 7 mg7kg spasmogenik

velika trobelika

kokain erythroxylum coca 17,5 mg/kg lokalni anastetik,evforičnost

Kolhicin Colchicum autumnale 20 mg/kg zaviralec delitev celic

jesenski podlesek

Coniine Conium muculatum 500 mg paraliza

Konin pikasti mišjak

Convallatoxin Contullaria majalis LD žaba 0,3 mg/kg srčni glukozid

konvalatoksin šmarnica

Cotinine Nicotina tabacum - blokira ganglije

Cycasin Cycas revoluta (cikas palma) 562 mg/kg karcinogenik

Cyclamin Cyclamin purpuresens - gastroentritis, hemoliza

ciklamin ciklama

Cytisin Labornum anagyroides 3 mg/kg blokator gangij

zlati dež

Digitoxin Digitalis purpurea 0,18 mg/kg srčni glukozid

naprstec

Digoxin Digitalis purpurea 0,2 srčni glukozid

Emetin Chepharicea ipecacuanha 12 mg/kg citotoksik, gastentritis

Ephedrine Ephedra vulgaris 400 mg/kg simptomimetik

efedrin navadna efedra

Gitoxigenin Digitalis ssp. 3 mg/kg srčni glukozid

Hellebrin Hellebarus ssp. LD10 0,6 mg/kg gastroentritis

črni teloh

L.Hyoscyamine Solan aceae /razhudniki) LD 60-100 mg parasymptomatolitic

Hypericin Hypericum ssp. - Fototoksik

Khellin Ammi visnage 80 mg/kg spasmolitik

Lycerin Ammarill aceae - gastritis

Mascaline Laphophora Williamsi 212 mg/kg haluciogenik

mneskalin pejotl kaktus

morphine Papaver semniferum 300-500 mg/kg centralni analgetik

morfij mak

Narcotine papaver semniferum 0,83 mg/ kg spasmogenik

Nicotine Nicotine tabacum LD10 40 mg blokator ganglij

Nornicotine nicotine tabacum LD50 23,5 mg/kg blokator ganglij

Oenanthotoxin Oenanthe crocata LD(m) 0,83 mg/kg spasmogenik

divji peteršilj

Papaverine Papaver samiferum LD50 750 mg/kg spasmolitik

vrtni mak

Phasin Phascolus vulgaris - celični strup,hemoglubinik

fižol

Pheorbolester Croton tiglium - draži kožo,nastajajo tumorji

Physostigmin Physostigma venenosum LD 3 mg/kg inhibitor za acetilholin esterazo

Picrotoxin Anamirta cocculus LD 4 mg/kg spasmogenic

Pilacarpin Pilacorpus jaborandi LD50 911 mg/kg para syimathemotik

Protoanomenine Helleborus ssp. LD59 190 mg/kg gastroentritis, paraliza, draži

teloh kožo

Psilocybin Psilocybe ssp, LD50 275mg/kg halucinogenik

psilocibin goba gologlavka

Psoralen Citrus ssp. - draži kožo

Quinidine Chincona pubescens LD50 22mg/kg srčni strup

kvinidin kininovec

Guinine Chinchona pubescens LD50 300 mg/ kg srčni strup

kinin kininovec

Reserpine Rauvolfia serpentine - antisimpstik

Retrosin Senecio ssp. LD50 59 mg/kg hepatoksik, karcerogenik

Ricin Ricinus communis LD50 12 mikro g/kg citotoksik, gastroentritis

ricinusova semena

Safrol Sassafras albidum LD50 1950 mg/kg draži kožo, karcinogen

Scopolamine Solanaceae LD50 163 mg/kg parasimpatolitik razhudniki (paradižnik, krompir, jajčevci…)

Senecionin senecio ssp.(grint) LD50 64 mg/kg hepatotoksik

Senkirkin Tussilago farfara - hepatotoksin, karcinogenik

lapuh

Solanin solanceae LD50 4400 mg/kg gastentritis. Homoliza

Sparteine genista tinctaria LD 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

barvilna košeničnica

Gama-Strophantin Strychinus nux-vomen LD1o(H) 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

Strychnine Strychninus ssp. LD1o(H) 30 mg spasmogetik

strihnin strihninovec

Tetrahydrocanabiol Cannabis sativa LD(p) 29 mg/ kg haluciogeneik

Thujen Thuja ( klek ) LD(p) 240 mg/kg živčni strup

Tubocurarine Chondradendron tomentusum LH(H) 50-120 mg paraliza gibanja

Urusioles Rhus toxicodendron - draži kožo

strupeni octotovec

Vicin Vicia fabe ( bob) - kemolitik, anemija

Vinblastine Catharantesroseus LD50(m) 17 mg/ kg zavira delitev celic

Vincristine catharantes reseus LD50(m) 2 mg/kg mitotic arrest

Vinkristin rožnati zimzelen zaviralec celične delitve

Yohimbin Pausinystalia yohimba LD1o(m) 16 mg/kg stimulans, afrodizaik, poviša tlak

johimbin skorja drevesa johimbina

V tabeli so poleg angleškega imena strupa navedeni tudi slovenska različica. Prav tako so poleg latinskega imena rastline, ki vsebuje določen strup navedena tudi slovenska imena.

LD pomeni smrtna doza, ki se v večini primerov izraža kot količina strupa na kilogram teže.

LD 50 pomeni količino strupa, ki pomori polovico populacije. Večina meritev je narejena na miših (m), podganah(p). Literatura navaja tudi podatke za race in žabe. Črka H pomeni, da se vrednosti nanašajo na človeka.

Iz tabele lahko ugotovimo, v kateri rastlini je določen rastlinski strup in kako je ta strupen. Vendar pa ta podatek še ni merilo strupenosti rastline, saj je vsebnost strupov različna.

  • Share/Bookmark