Vnosi v kategoriji 'zdravilne rastline' ↓

Staroverci in zdravljenje

Staroverci – zdravljenje

Šetraj

V našem verovanju pa je imel srcint posebno mesto, saj so ga cenili kot zdravilno zelišče in mistično rastlino, o kateri pa se v širši javnosti ni govorilo. Njegovi modri cvetovi naj bi pomenili delček Nikrmaninega neba, ki ga je namenila prav tej rastlini. Ker pa so ga, zaradi vseh teh lastnosti, pretirano nabirali, ga v naših gorah že dolgo ni več. Zaradi tega je dehnar rotil vse tiste, ki so ga gojili doma, naj ga skrbno čuvajo in razmnožujejo, da bi se ohranil zanamcem, pa čeprav le na vrtu. Opozarjal pa je tudi, da je bila različica šetraja neka druga rastlina, ki ima manjše in manj številne bele cvetove.

Zdravilne točke

Tako so jo imenovali v Potoku, ker je bila v resnici zdravilna, še posebno pa mesto ob nekem kamnu. Ne vem točno, kje se nahaja, mislim pa,da v bližini Malega vrha, mogoče celo severneje.Ali pa se motim. Tam namreč nisem bil nikoli. Znano pa mi je, da so bolni ljudje na tistem mestu večkrat ležali in tudi ozdraveli, ker naj bi v spanju videli Belina. O tistem kraju mi je pripovedoval tudi dehnar, ki si je tam ozdravil bolečine v hrbtenici.

Zdravilec Jerin zdravi s pomočjo psa

Dobil pa sem informacije, da hodi iz kraja v kraj, a nihče ne ve, kam je v resnici namenjen. Prijatelji, ki jih je izbral sam, ga kličejo Jerin.Izvedel pa sem nekaj o uspešnem zdravljenju s pomočjo psa. V času pred prvo vojno je eden od naših doma pomagal pri spravilu sena na skedenj.Ko je tisti spodaj metal seno iz voza na skedenj, ga je po nesreči zabodel v nogo, a delal je naprej, kot da se ni nič zgodilo. Po enem mesecu je imel že veliko gnojno rano, videla pa se mu je tudi kost. Ker ga je zaskrbelo, je odšel k zdravilcu, ki je živel v hiši nad Potokom. Zdravilec je imel pri hiši manjšega izurjenega psa, ki je takoj zavohal vse gnojne rane in jih tudi oblizal do čistega. V nekaj dneh je dosegel, da se je rana začela celiti in se s časom tudi posušila. To znanje in vse drugo danes obvlada tudi omenjeni Jerin, ki pa se menda o teh zadevah noče pogovarjati. Zanj so vsi vohuni in navadni pokvarjenci, saj jim ni do tega, da bi bolnikom pomagali, ampak da bi od tega imeli le koristi.

Brezar zdravi s kamni

Zdi se mi, da je takoj vedel, kako je z njim, saj je iz nahrbtnika vzel stekleničko in mu v kozarec natočil medežijo , ki je močno dišala. Nam, ki smo se gnetli okoli njega, pa je naročil, naj se postavimo ob stene. Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom , ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo.V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski,ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa.Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Zdravljenje z lubniki

Ko je začel z zdravljenjem, je imel na levi roki tri lubnike, in sicer na palcu, sredincu in mezincu, na desni pa dva, na kazalcu in prstancu. Preden je stopil do bolnika, se je usedel na trinožnik in prekrižal roke na prsih. Komolca je potem naslonil na kolena, sklonil glavo in se z obema kazalcema dotaknil čela. V mislih se je nato obrnil na “veličo mat”, ki jo je prosil za pomoč pri zdravljenju.Obvezen pripomoček je bila tudi olupljena glogova palica, na katero je natikal poljubno število različnih lubnikov, ki jih je potem drgnil po telesu naprej in nazaj, tako da so se obračali. Pred začetkom zdravljenja pa je moral bolnik zaužiti poln lubnik medu, ki mu je primešal 13 zelišč v prahu. V to zdravljenje je večkrat vključil tudi posamezne zvezde, luno in sonce. To je počel tako, kot sem ti že omenil, da jih je opazoval skozi izbran lubnik. Zelišča, ki je uporabljal za čaje, ali pa tiste, ki jih je priporočal bolnikom za domačo uporabo, je odmerjal z lubniki različnih velikosti. Seveda je na ta način zdravil le stari Brezar, medtem ko mlajši tega ni znal, ali pa tega ni želel opravljati.

Izdelava lubnikov ; Ob mlaju v mesecu maju je v gozdu posekal nekaj mladih dreves divje češnje, in sicer tako kot so to počeli tudi zdravilci. Z dreves je nato odstrnil veje, deblo pa razžagal na krajše kose in jih dal na zemljo za hišo, kjer je bila stalna senca, ter jih pokril z listjem. Če je šlo vse po sreči, je les čez tri leta zgnil. Ostalo je le obodno lubje, ki ga je spravil v suh prostor. Iz lubja je nato izdelal lubnike, ki so bili dolgi približno 5 cm in debeli toliko, da je lahkovanje zlahka vtaknil prste.

Brezar zdravi z rokami

Pri sosedih je živela priletna ženska, ki je že veliko let bolehala in tako s težavo opravljala hišna opravila. Zdravila sta jo oba, tako Bizét kot Brezar, a je izboljšanje trajalo le nekaj dni. Bizét je zato obljubil, da jo bo poskušal ozdraviti, ampak pod določenimi pogoji, ki so nastopili, ko je nekega dne stopil v stik s svetom mrtvih. Poleg tega pa se je tisti dan začel tudi lunarni mesec, zato je začel z zdravljenjem sosede, mi pa smo ga iz gole radovednosti opazovali. Bolnica se je njegovega prihoda razveselila in bila tudi pripravljena sodelovati, saj je na podu v izbi že pripravila ležišče. Bizét ji je nato povedal, kako in kam se mora uleči, in ji nato za glavo položil srp, k nogam pa koso, tako da sta bili obe rezili obrnjeni stran od bolnice. Srp in kosa naj bi odganjala zle duhove. Ker je vedel, da se njena bolezen kaže z bolečinami v trebuhu, je najprej moral poiskati boleče mesto v telesu. Z obema rokama je počasi drsel od glave proti stopalom, tako da se ni dotikal njenega telesa, ob njej pa se je pomikal po kolenih. Ker žarišča bolečine ni našel, ji jeukazal, naj se obrne na trebuh. On pa je ponovno drsel nad telesom, dokler se roke niso ustavile nad njenim ledvenim predelom. Zato je roke položil na tisto mesto. Bolnica mu je kmalu rekla, da pod rokami čuti toploto, ki se povečuje. Rekel ji je, naj se obrne, on pa je vstal in si je z nečim, ki je prijetno dišalo, namazal obe roki in jih položil na njen trebuh. Tudi takrat mu je rekla, da čuti toploto. Čez čas se je zopet dvignil, si ponovno namazal dlani in odšel okoli nje, da ji je roke lahko položil še nadrugo stran trebuha. Ko mu je rekla, da pod rokami čuti, kot da se v njej nekaj premika, je odnehal in vstal. Pobral je srp in koso ter trikrat udaril drugega ob drugo, s tem pa za tisti dan končal zdravljenje. Zdravljenje je v naslednjih dneh še večkrat ponovil, tako da je soseda popolnoma ozdravela. Vsem prisotnim pa je še povedal, da je človek kot gosenica, ki v mladosti veliko je, da raste. Na stara leta pa se začne obdobje, ko se telo pripravlja, da se zabubi in takrat se začnejo različne zdravstvene težave, dokler se ne iz telesa “izleže” metulj zduhec, ki zleti v novo življenje.

Zdravilec Kraut ozdravi mrtvoudnega

Kraut je na mrtvoudnem izvajal vse vrste zdravljenja, ki jih je poznal. Najprej ga je zmasiral z zelenim kamnom, nato pa nekatere dele telesa prekril z arniko, namočeno v scavnici. Sledilo je šibanje z vrbovimi metlicami. Začel je pri glavi in končal pri stopalih. Na koncu pa ga je še celega prekril s posebno ilovico, ki jo je grel na skali, in ga tam na soncu tudi pustil, da se je ilovica na njem posušila. Ko so ga zvečer pripeljali na Krautov dom, je ilovico ponovno namočil s toplo tekočino, v kateri so se namakala izbrana zelišča, in ga pokril s kožuhom. Ko se je Tone zjutraj prebudil, je že čutil vse dele telesa, zato ga je Kraut odpeljal k potoku Lepenki, da se je v njej najprej namočil in za tem še okopal. V hišo je prišel zdrav, nato pa so vsi skupaj nazdravili

Mrtvaški kamni ali moči teme

Ko je grobar Karlin na Lomu prekopaval neznan grob, je ob nogah okostnjaka našel kot čevelj velik ploščat kamen, ki je bil pol črn in pol bel. Ker je vedel, da podobne stvari zbira zeliščarka Hujna iz Kozijske grape, ji ga je dal v zameno za steklenico vina in nekaj tobaka. Do tukaj so govorice, ki se širijo naokoli. Res pa je, da je imela Hujna kamen, s katerim je zdravila nekatere bolezni, predvsem trganje v sklepih in zatekanje nog, tako da je bolnik stopil na mrtvaški kamen z vsako nogo dvakrat. Ženskam, ki so imele stalne glavobole, pa je mrtvaški kamen položila na glavo. V usta jim je dala še volneno nit, ki se je končala v obeh dlaneh, ki so slonele na kolenih.

Zemeljski kamni

Zemeljske kamne so iskali v jamah, breznih in kamnolomih, imeli pa so podobo človeka ali kateregakoli uda in organa. S podobnostjo kamna so potem zdravili tisti del telesa. Tako so kamne v obliki srca polagali na levo prsnico. Preden so kamen uporabili pri zdravljenju, so ga dali v vrečo, v kateri je bilo 13 zelišč. Katera zelišča so to bila, pa je bila skrivnost. Verjeli so, da so zemeljski kamni v oblasti jamskega škrata, ki pa je bil po večini dobrega duha. Ko pa ga je obsedel hudobni duh, kamen ni deloval.

Samopomoč

Zdravilec Brezar je priporočal, da to opravimo vsaj enkrat tedensko, na isti dan in pred počitkom. Čim dlje traja, bolje je za telo. Trajati pa mora vsaj eno uro. Pri tem potrebuješ vsaj tri velike žlice kozjega masla ( lahko je tudi olje, najbolje polhova mast ali brinovo oljke), kjer si predhodno v mleku namakal posebna zelišča, ki jih odstraniš, preden se kislo mleko speni. Ko začneš z obema rokama mrcvinat ( gnetiti)telo, si moraš dlani rahlo namazati s kozjim maslom. To ponovimo vedno, ko se roke posušijo. Mrcvinatzačnemo pri prstih leve noge, tako da jih s prsti obeh rok do podrobnosti “zmečkamo”, da zaznamo vsako mišico in kost. To pa naredimo z vsakim koščkom telesa. Od časa do časa pa je potrebno z obema dlanema potegniti navzgor, kot bi potegnil nogavico. Ko pridemo do kolka, prekinemo in isto ponovimo na desni nogi. Ko tudi tam pridemo do kolka, prenehamo. Takrat pa začnemo z obema rokama mrcvinat naturo (spolovilo). Pri tem moramo biti bolj nežni, zato pa šebolj natančni, da ne bi izpustili kakšnega predela. To velja še posebno za mlade, in sicer tako moške kot ženske. Nato nadaljujemo na trebuhu in vse do požiralnika. Od tam pa na levo in nato še desno stran prsi. Ženske morajo na teh predelih biti nežnejše od moških. Prav takomoramo z obema rokama mrcvinat od leve pazduhe proti sredini hrbta, vse do zadnjice, ki jo moramo pregnesti kot kruhovo testo. Še posebno tisti, ki preveč sedijo. Ko je to opravljeno, se lotimo še desne strani. Takrat pridejo na vrsto prsti leve roke, ki jih moramo z desnico res dobro obdelati, vse do ramena. Tu naj se potrudijo vsi tisti, ki opravljajo svoje delo predvsem z rokami.Vse to pa ponovimo še z levo roko. Najdolgotrajnejše opravilo je z glavo. Z obema rokama začnemo pri vratu spredaj in nato zadaj. Še posebno se moramo posvetiti vratnim vretencem in ramenskim kostem. Nadaljujemo na vrhu glave, preko čela, očesnega dela, nosa, ustnic in brade do ušes. Ne da bi se obrisali ali umili, popijemo vroč ali mlačen čaj iz srcinta ( šetraj) in gremo spat. Zjutraj se bomo prebudili, kot prerojen.

  • Share/Bookmark

Hrana in pijača starovercev

Hrana in pijača starovercev

Prehranjevanje starovercev je bilo podobno drugim tistega okolja. Sejali so le več ajde kot drugi krajani in imeli so svojo specifično pasmo koz. Zato sem izpostavil le tisto hrano in pijačo, ki je bila značilna in specifična za staroverce in je imela dostikrat tudi versko – obredni pomen. Recepti so pobrani iz knjige v obliki, ki jo je podal avtor preko pripovedovalca,

Ciber

Mlade cerove liste sem že nabral in jih sušim v senci. Držim se namreč

stare navade in zelo pogosto pijem ciber z rdečo voščeno gobo cera , ki jo na drobno narežem in posušim.

Ciberje namreč neke vrste pijača, ki jo pripravimo tako, da damo v vrelo vodo tri suhe cerove liste. Ko malo povre, odstranimo in pokrijemo, ohlajeno pa precedimo. Nato dodamo črno vino sajuc, ki mora biti v razmerju 1:1.

Ciber so pili predvsem možje ob zimskem času. Piti so ga začeli ob

zimskem kresu, končali pa ob pustu. Pili so hladnega in vročega. Pomagal naj bi preprečevati in zdraviti zimske bolezni. Verjeli so namreč, da jim bo cer, ki ohrani suhe liste tudi med zimo, pomagal, da ostanejo zdravi. Ko damo v vrelo vodo liste, dodamo še za želodovo kapo prahu cerove voščene gobe, ki jo zdrobimo v možnarju, ali pa narežemo na tanke delce. Pravo ime cerove voščene gobe je pološčenka, ki raste pa na vseh odmrlih hrastih in štorih. Velja namreč za univerzalno zdravilo, ker lajša bolečine, pomaga proti tumorju in deluje kot antibakterijsko sredstvo, krepi pa tudi spolno moč. Zdravilna je samo enoletna goba, stare pa zavrže,

­

Leskov kruh

Leskov kruh so pekli nekoč samo na dan po pomladanskem kresu. Ime pa je dobil po leskovem lesu, s katerim so kurili krušno peč. Testo so zamesili z ajdovo in koruzno moko v razmerju 5:1 ter vodo, kvasom in soljo. Leskov

kruh je moral imeti okroglo obliko. Preden so ga dali v peč, so na površino testa v krogu (od sredine proti krogu) položili toliko leskovih palčk, kolikor je bilo družinskih članov. Pečen kruh so razrezali tik ob palčki, tako da je dobil vsak član svoj kos kruha in palčko. Kruh so pojedli ob delitvi, palčko pa je posameznik lahko vrgel kamorkoli, in sicer v hlev, vrt, klet, njivo, ognjišče ali kam drugam. Ko sem o leskovem kruhu govoril z dehnarjem,

mi je povedal, da je bil to zelo star običaj, ki ga v sosednji Benečiji niso poznali. Pekli so ga samo staroverci, da bi s kresom dobili vase tudi nekaj tistega kresnega ognja, ki jim bo pomagal čez celo leto, vse

do drugega kresa. Po prvi svetovni vojni pa so žal ajdo tu opustili, bodisi zaradi primanjkovanja semen bodisi zato, ker ni več dobro rodila. Je pa res, da so jo mladi odklanjali. Tako je tudi leskov kruh šel kmalu v pozabo kot tudi mnogo drugih stvar

Spreganca

Ob poletnem kresu so ženske spekle še spreganco, ki je bila kot neke vrste štrudelj, a mnogo boljša.

Testo je bilo enako kot za gobanco, le da so uporabili belo in ajdovo moko. Nadev pa so pripravili iz mletih lešnikov ali orehov, jajc, medu in skute. Ko so testo razvaljali, so nanj nanesli nadev in ga poravnali. Polovico testa so začeli zavijati z ene, drugo polovico pa z druge strani. Na sredini med dvema zavitkoma pa so, tesno drug ob dru

­gem, izmenično vstavljali suhe hruške, jabolčne krhlje in suhe razkoščičene češpe, vmes pa še liste luiže( citronka ali limona).

Naj te še opomnim, da so suho sadje predhodno namočili v sladkem vinu. Preden so jo dali v peč, so jo premazali z rumenjakom.

Spregancoso jedli več dni, ponudili pa so jo tudi sorodnikom, če so prišli takrat na obisk-

Ob poletnem kresu so pripravili znižnoin truščno

Znižno so pripravili zjutraj, in to z vodo, soljo, drožjem

3in belo moko. Vse skupaj so potem zamesili v testo in ga pustili, da je vzhajalo. Čez čas so ga razvaljali v krog, za debelino svinčnika, in iz sredine navzven z nožem vlekli črte, da je nastalo “sonce”. Z ognjišča so odstranili pepel, ga obrisali in nanj položili sonce”. Za tem so ga pokrili s kovinskim kropnikom in zasuli z ogljem. Ko je bila znižna pečena, so jo razlomili po črtah in jo na tešče pojedli. V primeru, da je je kaj ostalo, so jo razdelili med živino.

Truščno

so pripravili pred odhodom h kresu, in sicer tako, da so najprej v kropu skuhali liste lajhne ( laboda )jih nato odcedili in sesekljali. V ponvi so segreli maslo, dodali sesekljan česen in liste lobode ter vse skupaj pražili. Med mešanjem so dodali še sol in poper, čez čas pa še skuto. V drugi posodi so na masti

pražili ajdovo moko. Ko je zadišalo po prežganju, so dolivali vrelo vodo, vendar le toliko, da so nastale grudice. Ko so bili žganci kuhani, so jih dali na sredino sklede, okoli pa že pripravljeno lajhno ( labodo)

Dobnjak

pripravimo tako, da najprej v vodi kuhamo suhe hruške in nekaj cvetov koromača. Omenjene hruške so imele posebno ime, ki pa sem ga žal pozabil. Ko so kuhane, jih vzamemo iz vode in razrežemo na koščke. Narezane hruške nato damo zopet v vodo, ki ji dodamo še žlico medu, jajce, ajdovo in belo moko ter za konec še sol po okusu. Zmes dobro premešamo in odstavimo. Nato v ponvi segrejemo maslo. Ko se maslo dobro segreje, v ponev vlijemo

prej omenjeno zmes, ki jo enakomerno poravnamo in spečemo na obeh straneh. Pečeno jed damo na krožnik in jo razrežemo na tri dele.

Dobnjakov spečemo le toliko, da dobi vsak družinski član enega.

Ob zimskem kresu so staroverske družine pripravile sevko. Zanimivo je, da še danes ne vemo, ali je prevzela jed ime po jabolki sevki ali obratno. Pripravimo jo tako, da najprej v eni posodi pripravimo tekoče testo z mlekom, maslom in belo moko. Jabolka olupimo in jih razrežemo na koščke ter damo v drugo posodo z vodo, ki ji dodamo še med in nekaj listov mete. Posodo nato pokrijemo in kuhamo toliko časa, da nastane kaša. Za tem vanjo počasi ulivamo že prej pripravljeno tekoče testo ter mešamo, dokler jed ni kuhana.

Tri dni po pokopu umrlega pa so pri pokojnikovi hiši spekli kruh, ki so mu rekli

grban

Pripravili so ga iz bele in ajdove moke, v katero so zamesili vodo, mleko, jajce in med ter suhe ali sveže češnje,ki so jih predhodno namočili v medeni vodi in jih razkoščičili. Dobljeno krušno testo so nato pokrili in ga pustili vzhajati na toplem. Kasneje so ga ponovno pregnetli in iz njega naredili toliko kroglic,

kot je bilo družinskih članov oziroma še eno več za pokojnikovega zduhca. Kroglice so nato zložili v okrogel pekač. Ko se je testo ponovno dvignilo, sopovršino premazali z rumenjakom in spekli.

Vsak družinski član je dobil svojo pečeno kroglico, zduhčevo

Obredne pijače

Dehnar je opozarjal, da bo treba z izdelovanjem močeradovca

nekaj postoriti, in sicer glede lovljenja močeradov, saj so namreč ugotovili, da je teh živali vsako leto manj. Zato so se dogovorili za način, ki je bil za mo

čerade prizanesljivejši, in sicer da so jih po “izrabi” zopet vrnili v naravo. Obešanje za rep pa je bilo prepovedano.

93

Oglarc

so pripravili iz 2 delov črnega vina; cenjen je bil merlot; 1 dela lipovega ali kostanjevega medu in 1 dela žganja, v katerem se je nekaj dni močil košček suhe korenike košutnika, ki so ga pred mešanjem odstranili.

Po pripovedovanjih nekaterih naj bi gun izdelovali tako, da so v močeradovc

dodali še rdečo mušnico in pasjo smrt (volčja češnja, lat. Atropa belladonna

). Pri pitju so z njim ravnali bolj previdno. Vse te pijače, in sicer

močeradovc, oglarcin gun, so pripravljali in pili le moški, v zelo redkih primerih pa tudi ženske. Seveda so jih pile tudi nekatere ženske, a le na skrivaj.

Zeleni močeradovec

Priprava močeradovca je bila pravi obred. Pripravljali pa so ga pred prvo vojno nekje na Ostrožniku in v Čančah. V bakreni kotel so dali močerade, tako da iz njega niso mogli, in jih polili z žganjem. Čez dobri dve uri so močerade odstranili, žganje pa prelili v steklenico. V kotel so potem postavili druge močerade in ga na ognjišču nekoliko pogreli. Na močerade so nato posuli že prej pripravljene pelinove liste, ki so jih premešali s kuhalnico. Toplota močeradom ni prijala, zato so se

zvijali in silili navzgor. S kuhalnico pa so jih porivali navzdol in jih mešali med liste. Ko so listi postali temno zeleni, so močerade pobrali iz kotla in jih na žerjavici spekli, da so zogleneli. Pelinovo listje pa so dali v žganje in ga dobro premešali. Čez 33 dni so žganje precedili in močeradovec je bil pripravljen. Možje so ga pili tudi ob zimskem kresu, na katerega so, preden so ga prižgali, vrgli zoglenele močerade. Menda so vplivali na moč sonca in lune ali nekaj podobnega. Pač vraža, kot vse druge.

Čemaž

Dehnar( verski vodja) je zelo pogosto jedel čemaževo frtaljo. Naredil jo je tako, da je liste čemaža sesekljal, dodal jajce, nekaj soli in malo mleka. Vse je nato zmešal in zmes vlil v ponev z vročim maslom. Zmes je še poravnal čez celotno ponev in popekel na obeh straneh.

Čemarževo frtaljoje jedel kot zdravilo za zajtrk ali večerjo. Opoldne pa je pogosto jedel kuhano čemaževo listje, ki ga je sesekljal in zaužil kot solato, zabeljeno s kisom, oljem in soljo. To je jedel od pomladi do jeseni. Vendar le mlade liste. Poleti ga je požel, da so do jeseni pognali mladi listi.

Črni rog pa je bil tudi zdravilo. Pri nas v Čančah se je ohranil star recept za izdelavo zdravila črni rog, ki so ga uživali v zimskem času pri vsaki hiši vRutih, da so ohranjali moč in se tako borili proti zimskim boleznim, ki so vsako leto pobrale največ otrok in starcev. Zdravilo pripravimo tako, da volovske rogove dobro prekuhamo in osušimo. V notranjosti in po zunanjosti jih nato dobro premažemo s sokom bezgovih jagod. Jeseni dozorele in sveže bezgove jagode naberemo in jih dobro premečkamo, da vse počijo, nato pa jim dodamo med v razmerju 1:1. S to snovjo so potem napolnili rogove in jih na vrhu zalili z

voskom. Ko se je vosek strdil, so rogove položili v hladen

prostor. Pozimi so ga jemali dnevno, in sicer odrasli eno

žlico, otroci pa eno žličko.

Lintvernik

so pripravljali zlasti neporočeni možje oziroma strici, ki so ga pili ob njihovih pogostih srečanjih. Kot vem, ga je vsak stric naredil po svojem okusu, le da so bile sestavine pri vseh enake. Naš stric ga je vedno pripravil po istem receptu, ki ga je imel napisanega na kletnih vratih.

Za njegovo pripravo je uporabil liter lintvernih jagod ( lampijonček, lat. Physalis francheti ) , ½ litra medu, 2 veliki žlici sesekljanega grenca (urhovke, vrednik, lat. Teucrium chamaedrys ), ¼ litra svežega grozdnega soka črne katanje (amerikane) in liter žganja.

Lintvernik pripravimo tako, da lintverne jagode zmečkamo, dodamo med, grenc, katanjin sok in žganje. Zmes nato dobro premešamo, posodo pokrijemo in jo damo v klet, in sicer od polne do polne lune. Zmes nato najprej precedimo skozi cedilo, potem pa še skozi tanko laneno krpo. Ko ga damo v steklenice, ga lahko že pijemo. Posebno dober lintvernik

pa je bil tisti, ki je bil star več let.

Brstnik

Testo zanj so naredili enako kot za potico. Ko so ga razvaljali na debelino prsta, so ga razrezali na velikost okroglega pekača ali kozice in ga dali na namaščeno dno. S preostalim testom so naredili 3 cm debelo klobaso , ki so jo speljali po robu pekača in ga nato napolnili z že pripravljenim nadevom. Osnova za nadev je bilo naribano testo, ki so ga skuhali v kropu in precedili. V ohlajenega so dali še sladko skuto, smetano, suhe razkoščičene češnje, ki so jih namočili v žganje z medom, ter stepen beljak dveh jajc, sladkor in

zdrobljene luižine liste. V rumenjake so zamešali še mlete orehe in makova zrnca, zmes pa so nato enakomerno polivali po celotni površini

brstnika Pekli so ga toliko časa kot štrudelj in ga nato rezali

od sredine proti robu v trikotnike. Ko so ga jedli, pa so zraven vedno pili ječ

Žmjk

je v osnovi tenfan ( pražen) krompir. Pripraviti ga je potrebno z veliko količino šalotke, ki jo pražimo na maslu in ji dodamo narezan kuhan krompir. Ko je spražen, mu dodamo veliko skodelico vrhnjega, ki nastane na vrhu

skisanega mleka, preden ga damo v pinjo. Na koncu krompir še dobro premešamo in ga ponudimo.

Jed je zelo dobra.

Žompa

Za pripravo žompe so potrebovali zelo ostro pšenično moko, ki so jo prav za to jed mleli naši mlinarji na Idriji. Bila je bolj groba od današnje, ki jo

imenujemo ostra moka ali zdrob. Poleg tega so potrebovali še ajdovo moko, suhe koromačeve cvetove, maslo, šalotko, sol in vratovino.

Vse skupaj so nato osolili, dali v debelo črevo in posušili.

Postopek kuhanja žompe pa se je odvijal tako, da so najprej v topel bakreni kotel dali domače maslo.

Presajeno pšenično ostro moko (zdrob) in ajdovo se je uporabljalo v

razmerju 1:1. Ko se je maslo stopilo, so v kotel vsuli celotno

količino ostre moke, ki so jo neprekinjeno mešali s polentarjem. Ko je rahlo porumenela, so ji dodali še ajdovo moko in nadaljevali z mešanjem. Konec mešanja je določil kuhar, ko je v kotel dodal še žlico koromačevih cvetov. Pomočnik je nato prinesel slan krop, ki ga je kuhar ob mešanju postopoma ulival v kotel.

Žompaje morala biti bolj gosta, a ne tako kompaktna kot polenta, ampak bolj drobljiva. Ko je kuhar ugotovil, da je kuhana, je kotel snel in ga postavil na rob ognjišča. Pomočnik je narezal vratovino na manjše kose in v veliko ponev dodal maslo, na katerem je najprej spražil sesekljano šalotko in nato

še vratovino. Kuhar je žompo razdelil na lesene krožnike, jo poravnal s polentarjem ter z večjo leseno žlico na debelo in po celotni površini polil pripravljeno cvrtje. Zapriseženi so se posedli okoli mize,

na čelu pa je bil župan. Pomočnik jim je najprej prinesel vrčke grenko­sladke tekočine, s katero so nazdravili.

Regratova pivska frtalja.

Jo zelo rad jem, ker greni. Spomladi je nežna, zato jo bolj

redko pripravljam.

Kako pa jo pripraviš?

Divji regrat nabereš; danes sem ga sicer s težavo dobil; očistiš in opereš. Potem ga je potrebno še na drobno sesekljati in dati v posodo. Vanjo dodamo še eno ali dve jajci, sol in poper ter zamešamo. Narežemo špeh, ki ga spražimo v ponvi. Ko so ocvirki rumeni, dodamo še sesekljan česen, vendar kmalu ulijemo nanj zmes in jo poravnamo. Ko je spodaj pečena, jo obrnemo. Ko je pečena še druga stran, jo zvrnemo na krožnik, razrežemo in že je pripravljena za jed. Seveda se ob njej prileže kakšen kozarec vipavca

  • Share/Bookmark

Staroverstvo v Posočju

Iz nevidne strani neba

Zadnjič sem naletel na googlu na knjigo Iz nevidne strani neba, ki jo je napisal Pavel Medveščak in jo je izdala SAZU, oddelek za arheologijo. Zanimivo branje. Knjiga je v celoti objavljena na spletu.

Gre za opis stare vere, ki se je do nedavnega ohranila v tolminskih grapah in se je zaradi tajnosti, ustnega izročila in odmaknjenosti grap od kulturnih in civilizacijskih tokov še ohranila, vsaj v obdobju, ko je avtor z intervjuji in pogovori zbiral staroverske resnice po koščkih pred štiridesetimi leti. Za bralca je zanimivo, kako vera pojasnjuje celovit pristop (holistični), kjer je neživa narava v bistvu tudi živa in ima elemente indijanskega animalizma. Opisan je pomen kamnov, ki so poznani iz neolitskih kultur in iz katerih je dr. Pogačar Marko razvil celo znanost pomena kamnov kot akupunkturne točke, ki so pomembne za zdravje Zemlje. Na stečiščih tročanov so staroverci govorili o kačji meji, medtem ko Pogačar uporablja izraz zmajeve črte, oz. osi. Vrhovno božanstvo je bila velika mati, ki so jo imenovali Nikrmana in je bila prisotna povsod. Posvečenim se je občasno prikazala v poljubni obliki iz narave ( oblaki, drevo, odsev v vodi in podobno). Sestavljali so jo trije elementi, ki so tvorili tročal ( ogenj-sonce , voda, zemlja ). Če pa je nastopal še četrti element zrak, so govori o nadalni manifestaciji božanske moči, ki so jo imenovali Bog dej. V obliki trikotnika, to je trojnosti, so gradili tudi hiše. Pravokotnik je bil sestavljen iz dveh trikotnikov, Za hišo so postavili dva temeljna kamna in na osnovi teh dveh postavili tretjega , imenovanega Binkl ( der Winkel). Verjeli so v sveta drevesa (hrast je imel poseben pomen), skrivnostno moč vode ( razni tolmuni), moč jam, brezen in gora, kamnov, skal. Častili so kačje glave ( izdelane iz kamnov) in so se sami imenovali kačarji. Božanskost kač poznamo tudi pri nekaterih indijanskih kulturah, vendar je za staroverce pomen kače predvsem kot simbol zemlje, ki je pomemben element troča ( trojice), saj kača z večnim plazenjem simbolizira element zemlje. Poznali so več svetov; zemeljskega, podzemeljskega in nadzemeljskega, ki pa je bil sestavljen iz več podsvetov. Podobno kot stari Egipčani so častili rodnost in rodne cikluse, to je letne čase. Prisegali so na lunin koledar. Ker je njihovo verovanje temeljilo na trojnosti, so posebno slavili dneve ali leta, ki so vsebovali število tri. Npr. niso praznovali petdesetletnice ( Abrahama), pač pa 39 letnico, vsaj vsebuje več trojic ( 3 + 3×3 ).

Njihov verski in posvetni voditelj se je imenoval dehar, ki je še za čas svojega življenja pripravljal naslednika in na njega prenašal vedenje in znanja. Posvetovalni organ doharja (vrača) so sestavljali trije posvečeni možje, ki so se menjali po poteku mandata. Za kaznovanje nepokorščine so imeli tudi trojko , ki jo je določil dehar in se je imenovala črna vahta. Po odobritvi deharja in strinjanju posvetovalne trojice posvečenih, so člani črne vahte svoje delo opravljali v tajnosti. Niso poznali usmrtitve, pač pa pohabljanje z udarci kolov.

Stara vera je v odročni skupnost delovala tajno in navzven se staroverci niso razlikovali od večine. Celo krščanske obrede so navidezno sprejemali, saj je dehar ocenil, da se glede na razmerje sil ohrani njihova vera le z navidezno potuhnjenostjo in strogo tajnostjo.

V nadaljevanju pa bom opisal njihova orodja za manifestacijo božanske moči, njihove jedilnike za posebne svete namene , obredne pijače ( halucinogene), kajenje halucinogenih rastlin, zdravilne rastline ter načine zdravljenja z rastlinami, s polaganji kamnov, borba proti toči in obred za deževje v sušnih obdobjih v obsegu, ki je dostopno v knjigi. Vendar bo vse to opisano v naslednjih poglavjih, saj imam veliko znancev, ki me opozarjajo, da ljudje ne želijo dolgega branja in je njihov maksimum dolžina teksta na twiterju.

http://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/ISBN9789612548490.pdf

  • Share/Bookmark

Ozkolistni tropotec – nadomestek penicilina ?

Iz lekarne Strica Marča

Ozkolistni tropotec ( Plantago lanceolata )

Ta trajnica je poznana kot zdravilna rastlina že v antiki zaradi svojih protivnetnih učinkih pri zdravljenju ran, pikov, ugrizov, ko so sveže in zmečkane liste polagali na rane. Malo sem pregledal literaturo in poleg splošno znanih podatkov bom poudaril le naslednje

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča:

Zdravi kašelj, hripavost, želodčno- črevesni katar.

Zvarek ( 50 listov na 250 ml vode) pospešuje strjevanje krvi.

Tropotec rad veže cink iz zemlje in z vsebnostjo cinka pomirja kašelj.

Richard Willfort , Zdravilne rastline in njih uporaba:

Listi se morajo sušiti hitro na prepihu, da ne počrnijo.

Troptec celi rane , ustavlja krvavenje.

Kapljica soka je odlično sredstvo za bolečine v ušesih in za odpravo vnetja oči.

Obširno je opisan postopek za izdelavo tropotčevega sirupa.

David Hoffmann , Celostno zdravljenje, Zelišča:

Tropotec je

-ekspektorant ; pomirja vneto in bolečo sluznici, olajša izkašljevanje

-andrigent ; pomirja driske, hemeroide, sečni mehur

-demulcent ; tvori zaščitno oblogo na površini sluznice, zmanjšuje draženje črevesne obloge

-adstrigent ; izsuši in krči tkivo, olajša celjenje ran

-diuretik ; odvaja odvečno vodo

-emolient ; blažilni in mehčalni učinki na koži

-vulnerarik ; celi rane

Vsebuje: emulzin, invetin,labecin, sluzuin, vitamine A, C, K, železo, kalcij, silicijevo kislino…

Aukobin (2,3 % ) je glukozid in deluje protibakterijsko in poveča izločanje sečnine preko ledvic.

Apigenin deluje protivnetno.

Sodobna kozmetika, Sestavine naravnega izvora

daje tropotcu precejšen pomen v kozmetiki in sicer kot naravni konzervans, za nego nečiste in aknaste kože in zaradi protivnetnega dolavnaj, saj ga po moči primerja s penicilinom.

Študije so pokazale, da tropotec dejansko deluje in da ni stranskih učinkov. Najbolj učinkovit je svež.

Lahko se ga uporablja tudi v prehrani.

Ana Marija Kolman v svojem prispevku daje tropotcu posebno mesto v preventivi proti raku.

Zakaj to pišem? Sam sem kronični bolnik dihal in vsak prehlad ali viroza dihalnih organov, ki jo kdo prinese domov, konča pri meni in se vleče zdravljenje tako dolgo, da brez antibiotikov ne gre. Ker zdravnica dolgo ni posegla po antibiotikih, sem končal v bolnišnici z bakterijsko akutno pljučnico.

Sedaj uživvam redno tropotec kot surogat penicilina. Skoraj dnevo pojem nekaj listov tropotca.

Celo v cvetlično korito sem ga nasadil, da bo tudi pozimi pri roki.

Liste operem in jih pojem. Okusa je rahlo grenkega in je podoben radiču.

Kdor ima podobne težave kot jaz, si lahko tropotec nasadi. Še je čas.

Koliko pa bo ta kurativa pomagala, bomo videli. Prve viroze v družino so šle mimo mene.

Vsaj za zdaj.

Rezultat iskanja slik za okolistni tropotec slike

  • Share/Bookmark

Rastlinski strupi in strupene rastline

Iz lekarne Strica Marča

RASTLINSKI  STRUPI

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža, zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin lahko drugačna.

Lestvica najmočnejših rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. Prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost, kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da je LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja. Gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levkocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato z ekstrakcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), da strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil. Cianidi so tudi v rastlini lovorikovec ( zimzelen rastlina za žive meje), ki je cela strupena. Iz nje so včasih pridobivali z destilacijo cianovodikovo kislino ( Pruska kislina). Ker so cianidi vezani v obliki glukozidnih cianidov, je proces zastrupitve počasnejši kot pri čisti cianovodikovi koslini ( bledo modra zelo hlapna tekočina, vrelišče je 26 st.C, vonja po mandeljnih, se meša z vodo in alkoholom, LC ( smrtna koncentracija) 2-5 g/ minuto/m3), kjer smrt nastopi v 3 minutah ( izguba zavesti, krči, paraliza dihanja), saj se šele v procesu fermentacije v prebavilih sprošča ta kislina.

Nekatere najbolj strupene rastline iz naših logov

Opisane bodo najbolj strupene rtastline iz naših krajev, kjer se zastrupitev lahko konča s smrtjo. Opisane bodo tudi tiste, kjer je zastrupitev možna tudi z zamenjavo za kakšno drugo rastlino, kot sta jesenski podlesek ali šmarnica, ki sta podobni čemažu. Tudi korenina velike trobelike je podobna repi in še vonj ima podoben. Literatura pozna primere, ko so naplavljeno korenino otroci zamenjali za repo. Plodovi volčje češnje so sladki. Tudi pri gobah lahko pride do zamenjav. Iz palete strupenih gob bom omenil le zeleno mušnico, kjer je zamenjava lahko smrtno nevarna. Pri ostalih so bolj ali manj le prebavne težave.

Razvrstil jih bom približno po smrtni količini zaužite rastline, ki pa ni vedno v ozki korelaciji z samim smrtnim odmerkom čistega rastlinskega strupa, pač pa tudi od vsebnosti le tega v rtastlini in od kemijske vezave, ki vpliva na hitrost sproščanja le tega v prebavnem procesu.

RICINUS (kloščovec) Ricinus cummunis

To rastlino južnih krajev gojijo ponekod kot okrasno rastlino in je enoletnica. Bogati cvetovi so dekorativni. Srupena je sicer cela rastlina, vendar so najbolj strupena semena , iz katerih se stiska ricinusovo olje. Rastlina je brez posebnega vonja. Seme je prijetnega okusa. Iz smena se s hladnim stiskanjem pridobiva ricinusovo olje, ki pa ni strupeno, saj ricin ni topen olju. Strup ricin ostane v oljnem kolaču . Pogačo po stiskanju namakamo v vodi, da med mešanjem pride vodotopni ricin v vodno fazo. To vodno suspenzijo z nadaljnimi postopki obdelujemo, da dobimo čisti ricin. Za otroka je lahko usodno že eno samo zrno semena, če ga seveda pregrizne. Celo potuje skozi prebavila brez škode. Nekaj zmletih zrm povzroči resno zastrupitev pri človeku. Znaki zastrupitve nastopijo šele po 4- 8 urah po zaužitju in se najprej kažejo kot gripa. Protistrupa zaenkrat še ni. Možna zastrupitev je z zaužitjem, zastrupitev skozi koži in z vdihavanjem prahu.

Znaki zastrupitve:

-pri zaužitju: vnetje požiralnika, bolečine, krvvitev želodčne sluznice, slabost, bruhanje, driske, težave pri požiranju, kri v blati, kri pri bruhanju, padec pritiska, šok, utrujenost, zaspanost, slabost, malo in krvav urin…, nekroza jeter, ledvic, koma.

-pri vdihavanju: kašelj, vročina…

Ricin je stabilen v vodni raztopini do T 60 st.C.

Znake zastrupitve smo si lahko ogledali v eni od nadaljevank Gorski zdravnik. Seme se lahko kupi v Semenarni Ljubljana.

PREOBJEDA Acenitum napellus L

Repasta preobjeda spada med najbolj strupene rastline v Evropi in je trajnica. Zaradi lepega modrega bogatega cveta se goji tudi na vrtovih kot okrasna rastlina. V zemlji ima dva gomolja, ki vsebujeta največ strupa. Vsebuje strup akonitin, ki je je v količini 3-6 mg že lahko smrtna doza za človeka. 1 g zaužite korenine je lahko usodno. Akonitin spada ned nevrotoksine.

Rastlina je brez posebnega vonja in okusa. Akonitin je slabše topen v vodi ( 0,3 mg/ ml) , bolje v alkoholu ( 35 mg/ ml). Je bel prah s tališčem 204 C. Strup ni odporen na visoke temperature. Če torej želimo uporabiti akonitin za zastrupljanje golazni ( miši, polži, podgane…), uporabljamo alkoholni izvleček iz korenin , ki ga hranimo na temnem in hladnem mestu.

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in ustnice, ohromelost v ustih in izguba okusa, bruhanje, driska mišična slabost, krči, slabitev pulza in paraliza dihal. Kot protistrup se uporablja atropin.

Pri rezanju in puljenju preobjede se priporoča uporabo rokavic, saj lahko sok rastline povzroči na koži vnetje. Možna je zastrupitev tudi preko kože.

PIKASTI MIŠJEK Conium maculatum L

Pikasti mišjek je dvoletna rastlina, ki raste predvsem ob potokih. Drugo leto zraste do višine dveh metrov. Ima votlo rdečkasto steblo, posejano z redkimi pikami ( lisami). Ima neizrazito bele cvetove v kubulicah. Listi so v obliki pahljače. Zmečkano cvetje, listi ali seme imajo vonj po miših. Zamenja se ga lahko za divji janež, dežen, divji peteršilj in še nekatere . Ker je dvoletnica in se razmnožuje s semeni, je običajno na najdišču več rastlin. Strupena je sicer cela rastlina, vendar je strupa največ v korenini in v nezrelem semenu. Največ strupa je v opoldanskem času. Svež sok rastline je zelo strupen in so ga uporabili v stari Grčiji za izvrševanje smrtnih kazni. Na takšen način so zastrupili Sokrata. Najpomembenjši je koniin, ki draži in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina je za človeka 0,5-1 g. Literatura navaja, da je za človeka lahko usodno že 100 mg koniina. Strup je podobne strukture kot nikotin. Povzroča blokado živčnega sistema in delije podobno kot kurare, torej preko paralize do smrti. Telo razgradi strup v 48-72 urah. Koniin je oljna tekočina ( tališče je -2 C , vrelišče 166 C), ki se delno meša z hladno vodo. Z vročo slabše. Meša se z alkoholom, dobro z etrom in z drugimi organskimi topili.

LD 50 za miši je 7 mg/ kg. Zastrupitev je mogoča tudi preko kože.

Znaki zastrupitve: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, krč, širjenje zenice, žeja, koma.

Pri zastrupitvi s strupom koniinom se znaki paralize pokažejo v pol ure, medtem ko samo umiranje lahko traja nekaj ur. Paraliza, hlad in omrtvelost se širita od spodnjih okončin proti srcu. Vzrok smrti je pomanjkanje kisika v možganih in srcu. Zastrupljenec ostane pri polni zavesti do smrti.

Pri zatiranju rdečih polžev uporabljam pikasti mišjek.

V juliju in avgustu, ko rastlina odcveti, naberem še zelena semena. Iz njih naredim alkoholno tinkturo. V poln kozarec semena nalijem alkohol in pustim stati nekaj dni. Poskusil sem tudi le pol ure staro tinkturo, pa je že bila učinkovita na polžih. V plitvo posodico dam šilce tinkture, dodam žlico sladkorja ( poži so ljubitelji sladkarij), premešam in nastavim vabo pod leseno gajbico, da ne bi prišle do vabe tudi druge živali ( psi, mačke). Strup deluje.

OLEANDER Nerium oleander L

Oleander je zimzelen okrasen grm iz Sredozemlja, ki je pogost gost okrasnih vrtov in parkov. Celotna rastlina je strupena, še posebno listi in skorja. Ker je olender grenkega in odbojnega okusa, zastrupitev praktično ni, razen v Indiji, kjer si samomorilci skuhajo čaj iz posušenih listov. Glavni strup je oleandrin, ki spada med srčne glukozide. Strup je kristalna trdna snov, brez vonja, grenkega okusa. Tališče ima pri 250 C. Gostota je 1,261 kg/l. Je termostabilen in je občutljiv na svetlobo. V vodi je netopen. Topi se v organskih topilih. Dobro topen je v heksanu. Zato za pridobivanje strupa posušene liste ekstrahiramo v tem topilu. Ker je strup termostabilen, so poznane zastrupitve z dimom, ko so zažigali nasade oleandra.

V rastlini je 0,08 % oleandrina. Za resno zastrupitev bi bilo dovolj 5- 15 listov, pripravljenih v čaju.

Smrtna doza LD 50 ( intravenozno) je 0,248 mg/kg. Ocenjuje se, da je zaužitje (LD 50) dovolj 250-400 mg na osebo.

Znaki zastrupitve: bolečine v trebuhu, bruhanje, pečenje v ustih, upočasnjeno in nepravilno delovanje srca, driska, pomodrela usta in koža, zaspanost, širjenje zenice, šumenje v ušesih, težko dihanje, krči, koma, smrt.

ČEMERIKA BELA Veratrum album L

Bela čemerika raste v planinskem svetu . Listi so mesnati. Beli cvetovi so piramidasto nanizani na steblu. Cvetovi imajo močan vonj, medtem ko je korenina grenkega, pekočega okusa, z vonjem po česnu. Korenino pogosto zamenjujejo za encijanovo.

Cela rastlina je strupena, še posebno korenina. Ob vsakem nabiranju si je potrebno roke dobro umiti z milom. Posušena korenina vsebuje 5 % alkaloidov. Rastlina je strupena predvsem v času vegetacije.

Najbolj značilen strup je jervin, ki je stereoidni alkaloid. LD 50 je 7 mg/ kg. Nekatera literatura navaja LD za miši 9,3 mg/ kg in za mišje samce 29 mg/ kg. Cela rastlina je strupena, saj je v listih 0,2 – 1 % jervina, medtem ko ga je v korenini 1,5 %. Je trdna snov s tališčem pri 30 C in vreliščem pri 123 C. V vodi ni topen. Bolje je topen v alkoholu ( 10 mg/ ml).

Znaki zastrupitve: Pekoča usta in grlo, bolečine v trebuhu in želodcu, slinjenje, padec tlaka, glavobol, slabost, bruhanje, driska, zamegljen vid, vrtoglavica, mrzlica, upočasnjeno delovanje srca, znojenje, krči trebuha, kihanje, postopno otežano dihanje in zastajanje srca. Znaki zastrupitve se pokažejo od 30 minut do 4 ure po zaužitju.

JESENSKI PODLESEK Colchicum autumnale L

Jesenski podlesek je trajnica, ki cveti v jeseni in naslednje leto oblikuje seme. Globoko v zemlji ( 20 cm) je gomolj, brez vonja, močnega in odbojnega okusa. Semena in gomolji so najbolj strupeni. Do zastrupitve pride, ko ga nabiralci zdrave prehrane zamenjajo za čemaž. Listi so si sicer podobni, vendar pa ima čemaž močan vonj po česnu, še posebno, če liste zmečkamo.

Za smrt človeka je že dovolj zaužitje 10 semen ali 60 g listov.

V ljudskem zdravilstvu je jesenski podlesek poznan kot citostatik, zdravilo proti putiki, zaprtju, sredstvo proti parazitom, luskavici ( Vojno medicinski zavod Beograd). Sam sem gomolj uporabil za uničevanje polžev, vendar z omejenim uspehom, saj polži odklanjajo okus vabe. Tudi pri moji luskavici nisem zaznal kakšnega uspeha ( uporaba je le zunanja). Jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin. V semenih ga je 0,2 – 0,8 % , v gomolju 0,4 – 0,6 % , v listih znatno manj. Kolhicin je bledo rumen prah, ki je termostabilen. Pri sežiganju rastline strup ne razpade. Čisti kolhicin je v obliki kristalov. Znaki zastrupitve se pokažejo po 2 – 24 urah po zaužitju. Smrtni odmerki LD50 za miši je 5,88 mg/ kg , medtem ko je za podgane smrtna doza 26 mg/kg.

Znaki zastrupitve: pekoča usta in grlo, povišana temperatura, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, odpoved jeter in ledvic, okvara dihal, zmedenost, delirij, smrt.

ŠMARNICE Convallaria majalis L

Šmarnice so trajnica, z belimi močno dišečimi cvetovi. Vsi deli rastline so strupeni. Vsebuje več glukozidnih toksinov ( molekula strupa je vezana na sladkor in deluje močno pospeševalno na delovanje srca) kot so konvalamarin, kanvalatoksin , kanvalarin. Kanvalamarin je bel prah, ki je slabo topen v vodi in dobro v alkoholu. LD 50 za mačke je 3,65 mg/ kg peroralno. Za človeka je LD 10 mg ali več na osebo.

Znaki zastrupitve se pojavijo v intervalu 0,5 – 2 uri po zaužitju. Razpolovni čas, to je čas, v katerem organizem predela ali izloči polovico strupa, znaša 36 – 45 ur.

Znaki zastrupitve: boleč trebuh, slabost, glavobol, zamegljen vid, driska, razširjena zenica, vrtoglavica, podivjan utrip srca, nezavest, smrt.

Podatkov o tem, koliko strupa rastlina vsebuje in koliko g jo je potrebno zaužiti za smrtno dozo, nesem zasledil. Rdeče jagode so grenkega in pekočega okusa.

TISA Taxus baccata L

Ta okrasni iglavec je pogosta okrasna rastlina v vrtovih in parkih. Vsi deli rastline so strupeni, razen sočen in mesnat plod, če ne pregriznemo koščico. Tisa je poznana zdravilna rastlina, ki se resno proučuje tudi kot citostatik. Glavna strupa sta taksin in taksol. Tisa raste počasi in dočaka starost tudi 600 let. Les je sicer mehak, vendar ima zelo visoko lesno gostoto. Uporabljal se je predvsem za loke v srednjem veku. Tudi za izdelavo brenkal je zelo primeren.

Vsebuje predvsem dva strupa in sicer taksol in taksin. Iglice tise so strupene tudi za živali, vendar so prežvekovalci bolj odporni zaradi specifičnosti prebavnega traka. Konj je sorazmerno občutljiv in je smrtna doza že 200 mg /kg.

Znaki zastrupitve. Nervoza, drhtenje, slab puls, širjenje zenice, plitvo dihanje, bolečine v želodcu, bruhanje, driska, slabost, krči, paraliza srca in smrt.

Zastrupitev je razmeroma malo, razen v primeru nestrokovne uporabe v zdravilstvu ( zdravljenje pljučnih bolezni, vnetje mehurja, rak jajčnika , uživanje čaja zaradi nameravanega abortusa).

Znaki zastrupitve se pojavijo po 1- 3 urah. Pri močnih zastrupitvah nastopijo prej in tudi smrt lahko nastopi že po 30 minutah.

Smrtne doze za toksin sulfat : LD50 (podgana) je 20 mg/kg.

Toksin je amorfen zrnat prašek, slabo topen v vodi ( 2,4 mg/l9 in dobro v alkoholu.

Literatura priporoča čaj iz iglic kot sredstvo za uničevanje mrčesa. Poskusil sem čaj in alkoholni izvleček, s katerim sem sprejal muhe. Rezultat ni bil obetaven.

NAPRSTEC Digitalis purpure

To je pogosta vrtna okrasna rastlina, ki je dvoletnica. Vsa rastlina je strupena, vendar so zastrupitve zelo redke. Vsebuje strup digitoksin, ki spada med srčne glikozide in je srčni strup. Pogosto se uporablja kot zdravilna rastlina za srce in mehur. Sušenje rastline ne zmanjšuje strupenost.

Znaki zastrupitve: nizek utrip, slabost, bruhanje, krčenje srca, zamegljen vid, halucinacije , dilirij, glavobol… smrt.

Ocenjujejo, da je znan slikar Van Gogh jemal naprstec kot zdravilo proti epilepsiji v obdobju prevladajoče rumene barve v slikah.

LD50 je za podgane 28 mg /kg. Ocenjuje se, da bi odrasli moški moral pojesti skoraj sto semen, da bi dosegel smrtno dozo.

GLICINIJA Wisteria

Nekateri članki uvrščajo tudi to rastlino med najbolj strupene. Res vsebuje rastlina strupeni saponin visterin. Pri malemu otroku se lahko pokažejo znaki zastrupitve po zaužitju več kot dveh semen.

Znaki zastrupitve so želodčne težave, ki pa minejo v roku 24 ur.

Druge strupene rastline, kot so krizanteme, rododendron, narcise, potonike…pa v primeru zastrupitve povzročajo le prebavne težave , ki praviloma niso smrtne.

Pregled najpomembnejših rastlinskih strupov ( iz knjige Toxicology)

Naziv rastlina strupenost učinkovanje

Aethusin Aethusa cynapium LD50 (miši) več od 100 mg/kg spasmogenik

pasji peteršilj povzroča krče

Alilizotiocianat Brussica nigra LD508miši) 108 mg/kg draženje sluznice

črna ogrščica dihal

Amygdalin cotoncaster spp. LD50 22 mg/kg cianogen, dušenje

pannešplja

Anabasin Nicotina tabacum LD50 22 mg/kg blokira ganglije

Arecolin Areca cathecu LD50 100 parasimptomatik

Aristoolochic acid Aristolochia clematitis » 30 vnetje prebavil, rakotvoren

Atropin Atropa belladonna 60-100mg/kg parasimptolitik

volčja češnja

Berberin Berberis vulgaris 100 mg/kg vnetje prebavil, nefritis

navadni češmin

Brucin Strychnos nux-remica 30 mg/kg povzroča krče (spasmogenik)

strihninovec

Bulbocopnin Corydalis cava 195 mg/kg paraliza, hipnotik

Kofein Caffea arabica 200 mg/kg inhibitor fosfodiesteraze

Kanabinol Canabis satira 670 mg/kg haluciogenik

Kopsacin Capsicum ssp LD 1,6 mg/kg draži sluznico dihal, prebavil,

feferoni , čili draži kožo, dviguje temperaturo

Cheiretoxin Cheiranthus cherie LD50 0,12 mg/kg srčni glikozid

Chelidonin Chelidonium majalis 0,3 mg/kg srčni glukozid

krvavi mleček

Chrysarobin Andira araroba 4 mg/ kg celični strup, tvori tumorje

Cicutoxin Cicuta virosa 7 mg7kg spasmogenik

velika trobelika

kokain erythroxylum coca 17,5 mg/kg lokalni anastetik,evforičnost

Kolhicin Colchicum autumnale 20 mg/kg zaviralec delitev celic

jesenski podlesek

Coniine Conium muculatum 500 mg paraliza

Konin pikasti mišjak

Convallatoxin Contullaria majalis LD žaba 0,3 mg/kg srčni glukozid

konvalatoksin šmarnica

Cotinine Nicotina tabacum - blokira ganglije

Cycasin Cycas revoluta (cikas palma) 562 mg/kg karcinogenik

Cyclamin Cyclamin purpuresens - gastroentritis, hemoliza

ciklamin ciklama

Cytisin Labornum anagyroides 3 mg/kg blokator gangij

zlati dež

Digitoxin Digitalis purpurea 0,18 mg/kg srčni glukozid

naprstec

Digoxin Digitalis purpurea 0,2 srčni glukozid

Emetin Chepharicea ipecacuanha 12 mg/kg citotoksik, gastentritis

Ephedrine Ephedra vulgaris 400 mg/kg simptomimetik

efedrin navadna efedra

Gitoxigenin Digitalis ssp. 3 mg/kg srčni glukozid

Hellebrin Hellebarus ssp. LD10 0,6 mg/kg gastroentritis

črni teloh

L.Hyoscyamine Solan aceae /razhudniki) LD 60-100 mg parasymptomatolitic

Hypericin Hypericum ssp. - Fototoksik

Khellin Ammi visnage 80 mg/kg spasmolitik

Lycerin Ammarill aceae - gastritis

Mascaline Laphophora Williamsi 212 mg/kg haluciogenik

mneskalin pejotl kaktus

morphine Papaver semniferum 300-500 mg/kg centralni analgetik

morfij mak

Narcotine papaver semniferum 0,83 mg/ kg spasmogenik

Nicotine Nicotine tabacum LD10 40 mg blokator ganglij

Nornicotine nicotine tabacum LD50 23,5 mg/kg blokator ganglij

Oenanthotoxin Oenanthe crocata LD(m) 0,83 mg/kg spasmogenik

divji peteršilj

Papaverine Papaver samiferum LD50 750 mg/kg spasmolitik

vrtni mak

Phasin Phascolus vulgaris - celični strup,hemoglubinik

fižol

Pheorbolester Croton tiglium - draži kožo,nastajajo tumorji

Physostigmin Physostigma venenosum LD 3 mg/kg inhibitor za acetilholin esterazo

Picrotoxin Anamirta cocculus LD 4 mg/kg spasmogenic

Pilacarpin Pilacorpus jaborandi LD50 911 mg/kg para syimathemotik

Protoanomenine Helleborus ssp. LD59 190 mg/kg gastroentritis, paraliza, draži

teloh kožo

Psilocybin Psilocybe ssp, LD50 275mg/kg halucinogenik

psilocibin goba gologlavka

Psoralen Citrus ssp. - draži kožo

Quinidine Chincona pubescens LD50 22mg/kg srčni strup

kvinidin kininovec

Guinine Chinchona pubescens LD50 300 mg/ kg srčni strup

kinin kininovec

Reserpine Rauvolfia serpentine - antisimpstik

Retrosin Senecio ssp. LD50 59 mg/kg hepatoksik, karcerogenik

Ricin Ricinus communis LD50 12 mikro g/kg citotoksik, gastroentritis

ricinusova semena

Safrol Sassafras albidum LD50 1950 mg/kg draži kožo, karcinogen

Scopolamine Solanaceae LD50 163 mg/kg parasimpatolitik razhudniki (paradižnik, krompir, jajčevci…)

Senecionin senecio ssp.(grint) LD50 64 mg/kg hepatotoksik

Senkirkin Tussilago farfara - hepatotoksin, karcinogenik

lapuh

Solanin solanceae LD50 4400 mg/kg gastentritis. Homoliza

Sparteine genista tinctaria LD 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

barvilna košeničnica

Gama-Strophantin Strychinus nux-vomen LD1o(H) 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca

Strychnine Strychninus ssp. LD1o(H) 30 mg spasmogetik

strihnin strihninovec

Tetrahydrocanabiol Cannabis sativa LD(p) 29 mg/ kg haluciogeneik

Thujen Thuja ( klek ) LD(p) 240 mg/kg živčni strup

Tubocurarine Chondradendron tomentusum LH(H) 50-120 mg paraliza gibanja

Urusioles Rhus toxicodendron - draži kožo

strupeni octotovec

Vicin Vicia fabe ( bob) - kemolitik, anemija

Vinblastine Catharantesroseus LD50(m) 17 mg/ kg zavira delitev celic

Vincristine catharantes reseus LD50(m) 2 mg/kg mitotic arrest

Vinkristin rožnati zimzelen zaviralec celične delitve

Yohimbin Pausinystalia yohimba LD1o(m) 16 mg/kg stimulans, afrodizaik, poviša tlak

johimbin skorja drevesa johimbina

V tabeli so poleg angleškega imena strupa navedeni tudi slovenska različica. Prav tako so poleg latinskega imena rastline, ki vsebuje določen strup navedena tudi slovenska imena.

LD pomeni smrtna doza, ki se v večini primerov izraža kot količina strupa na kilogram teže.

LD 50 pomeni količino strupa, ki pomori polovico populacije. Večina meritev je narejena na miših (m), podganah(p). Literatura navaja tudi podatke za race in žabe. Črka H pomeni, da se vrednosti nanašajo na človeka.

Iz tabele lahko ugotovimo, v kateri rastlini je določen rastlinski strup in kako je ta strupen. Vendar pa ta podatek še ni merilo strupenosti rastline, saj je vsebnost strupov različna.

  • Share/Bookmark

Rastlinski strupi- prvih šest

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana se že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža , zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.

Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin tudi drugačna.

Lestvica rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).

Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.

Strup je rumenkast, vodotopen prah. prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.

Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.

Znaki zastrupitve:

-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal

-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost.kri v urinu, krči, žeja…smrt.

Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da le LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja, gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)

Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levtocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja…), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.

Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato nato z ekstarkcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), ko strup razpade.

Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil.

  • Share/Bookmark

Zeliščno vino in žganje

Iz lekarne Strica Marča

Zeliščno vino in zeliščni alkohol

Splošno znano je, da alkohol nastaja pri alkoholnem vrenju s pomočjo kvasovk, kjer se pretvarja sladkor v alkohol. Pri vrenju s pomočjo ocetnih bakterij pa kis ( alkohol – aldehid- ocetna kislina).

Rastline, ki nimajo dovolj sladkorja, ki je temelj za alkoholno vrenje, niso primerne. Ta problem so reševali tako, da so rastline namakali v vino ali v žganje. Na principu namakanja v žganju temeljijo alkoholne tinkure zdravilnih zelišč.

Sam sem ubral drugačno pot. V narezane ali zmlete zdravilne rastline sem dodajal sladkor, podobno kot pri proizvodnji tropotčevega sirupa, smrekovih vršičkov, »rum topfa«. Pomembno je, da je sladkorja dovolj ( vsaj 20 %, najmanj 1 kg na 5 litrov), saj mora tudi pri grozdju biti dovolj visoka stopnja sladkorja , da doseženo vsebnost alkohola okoli 10 %), kar zagotavlja, da se vino prehitro ne skisa. Vedeti moramo, da je sladkor v našem primeru tudi konzervans.

Koprivino vino sem naredil iz narezanih kopriv in po plasteh dodajal sladkor. Po dveh mesecih fermentiranja sem dodal v vodi raztopljene kvasovke ( najbolje je v kmetijski zadrugi nabaviti vinske kvasovke). Po štirinajstih dneh je bilo alkoholno vrenje končano. Temperatura naj ne bo pod 20 st. C. Vino sem precedil. Dobil sem rumeno zeleno bistro pijačo, ki je imela okus po jabolčniku ali še bolje po hruškovcu Verjetno bi moral hraniti steklenico v hladilniku, saj so se počasi zažene nabirati na površju plesni, kot na jabolčniku ali slabemu vinu.

Zardi lažjega hranjenja sem predelal emov sokovnik v parni destilator . Uporabil sem sokovnik brez posode za vodo. Na pokrov sem zvrtal luknjo in vstavil neko poceni vrtno pipo ( 8 evro) Na pipo sem nataknil cev , dovolj dolgo, da so se lahko alkoholni hlapi kondenzirali ( 2 m) in jo vodil v steklenico, ki je bila postavljena v vedro vode zaradi hlajenja. Ker pri pokrovu uhajajo hlapi zaradi slabe tesnitve, sem iz kolesarske gume naredil tesnilo, ki sem ga nataknil na zgornji del sokovnika, da je pokril vse špranje. Guma temperature zdrži, vendar je na mestu lepljenja ( z gumilesungo) popustila, dokler jo nisem dodatno ojačal z nekaj sponkami iz pisarniškega spajkalnika. Luknjo v srednjem delu sokovnika sem zamašil z večjim zamaškom ( dobijo se v Kmetijski zadrugi).

Če bi takšen destilator uporabili za pridobivanje eteričnih olj iz npr. sivke, timijana, smrekovih iglic, cvetov dišečih vrtnic, španskega bezga…), bi morali naliti na dno srednje posode vodo, da bi nastala para prehajala skozi v koš naložene rastline in s paro odnašala hlapne arome v kondenzator ( v steklenico, ki je postavljena v vedro hladne vode). Kako izločiti eterična olja iz destilata, sem že pisal v prispevku o sokovniku).

Regratovo in tropotčevo žganje

Pripravil sem dva poskusa.

Nabral sem regrat s koreninami vred in ga narezanega z dodatkom sladkorja 30 dni pustil zoreti. Potem sem dodatek vinske kvasovke, premešal in pusti dva tedna , da je potekalo alkoholno vrenje v maceraciji ( vrenje na drožah iz vinogradništva). Nastala je brozga z vonjem po alkoholu, podobno kot pri sadju ali slivah za žganjekuho.

Vsebino sem dal v koš, dodal nekaj vode ( čeprav je nastala pri vrenju tudi tekoča komponenta) in na kuhalniku pričel destilirati.

Iz 5 litrov vsebine ( rastlina, sladkor) sem dobil okoli liter žganja. Žganje je brezbarvno, vendar različnega okusa glede na izbiro zdravilne rastline.

Delal sem z regratom in ozkolistni tropotcem.

Žganje iz regrata je grenkega in deloma pekočega okusa. Zadnjič, ko se mi je spahovalo po praženih jetercah ( in cukalo), je bil dovolj samo mali požirek in težava je minila, kot bi jo odrezal. Ker mi je med destilacijo popustilo gumijasto tesnilo ( kar sem pozneje rešil z uporabo spojk iz spenjalnika), je bil izplen slab, saj je večino alkohola ušlo v zrak.

Pri tropotcu je šlo brez težav. Nadestiliral sem 1 l žganja, ki pa je zelo blagega okusa. Kot zakrknjen kadilec in bolnik s kroničnim bronhitisom praktično nisem gledal televiziji, saj me je zvečer v sedečem položaju sililo na kašelj, kar žena ni prenašala stoično. Samo kratek požirek tropotčevega žganja je rešil ta problem. Očitno tropotec deluje tudi v obliki žganja. Po moji oceni dosti bolj uspešno kot v obliki sirupa.

Alkoholni pripravek iz regrata, pridobljen s parno destilacijo, prodajajo na spletu kot tekoči regrat, skoraj kot čudežno zdravilo in dosega visoke cene ( 100 ml od 30 evrov naprej).

  • Share/Bookmark

Gojenje regrata

1.Uvod

Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.

Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.

V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike…, odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.

V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)

Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.

Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.

Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata

Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.

Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.

Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.

Nekaj proizvodov:

Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).

Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.

Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g

Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml

Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g

Sestava regrata

Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata

4.1. Zemlja

Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla

pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.

4.2 Seme in sajenje

Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev

4.3 Pridelovanje

Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.

Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.

Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.

Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.

Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.

Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.

Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika

Prodaja regratovih listov

gostota sadik: 40 sadik/ m2

Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko

Število žetev 10

Letni pridelek: 40×10X17= 6800 g* 6,8 kg

Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.

Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.

Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.

Prodaja korenin

Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2

Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.

Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.

Skupni donos:

47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole…) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.

Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.

Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov

  • Share/Bookmark

6. PREOBJEDA ( Aconitum napellus L.)

Preobjeda ( posebno repasta) je najbolj strupena rastlina Evrope. Poznali so jo že stari

narodi, saj naj bi z njo naredil samomor Aristotelj. Pinij jo je imenoval »vegetativni arzen«. Uporabljali so jo za zastrupljanje volkov in lisic, za zastrupljanje puščic ter za zastrupljanje vodnjakov nasprotnikom.

Gre za rastlino visoko okli 1 m iz rodu čeladnic. V zemlji ima korenino, ki je razdeljena v dva dela. Listi so pecljati, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji svetlo zeleni, peterodelni, dlanasti. Steblo je golo in redko dlakavo. Na zgornjem delu se razvije bogato socvetje, največkrat modre ali vijolične barve. Obstajajo tudi druge barve, kot so rumena, bela, rdečkasta. Cvete od junija do avgusta. Zaradi lepih cvetov je preobjeda tudi okrasna rastlina v vrtovih in parkih.

Celotna rastlina je strupena. Največ strupa je v korenini. Korenine vsebujejo okoli 0,2 % akonitina.

Vanj in okus: Literatura navaja, da je brez vonja. Okus pa naj ne isprobavamo. Druga pa govori o zopernem vonju in pekočem okusu. Sam okusa nisem preverjal. Vonja moj nos ni zaznal.

Sestava: akonitin,mezakonitin, napelin, hipokonitin…

Akonitin je zelo močan strup. Čist je bledo rumena trdna snov, tališče je 204 st.C. V vodi je slabo topen (0,3 mg/ ml) , bolje je v alkoholu ( 35 mg/ ml). Zato se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura. LD 50 je za miši 0,1 mg/kg , za žabe 0,57 mg/kg in za priče 0,066 mg/kg. O smrtni dozi za človeka so različni podatki. Literatura navaja , da je smrtna doza 3-6 mg, oziroma 1 g korenine, kar v celoti ne drži, saj korenina vsebuje le 0,2 % akonitina. LD50 se ne določa na ljudeh in zato ti podatki niso na voljo. Iz kitajskih virov navajajo, da je sigurna smrtna doza 28 mg/ kg, kar seveda pomeni pri človeku s 70 kg slabih 200 mg strupa.

Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je preobjeda zelo strupena.

Znaki zastrupitve pri zaužitju: pekoča usta.žeja, izguba okusa, občutek mrazu, bruhanje, driske, mišični krči, paraliza dihalnih organov, zastoj srca, smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo hitro ( do 1 ure).. Pri zaužitju 40 ml tinkture nastopi smrt v 6 urah.

Prva pomoč: Uživanje lesnega oglja, bruhanje, pitje tekočine, zdravniška pomoč.

V zdravilstvu se uporablja tinktura predvsem za lajšanje bolečin pri putiki, revmi, išijasu, pri akutni sklepni revmi.

V medicino pa še za zdravljenje aken, srca, živčevja. Post stresnega stanja, občutka strahu, strah pred smrtjo…

V homeopatiji se dela z visokim razredčenjem alkoholne tinkture ( A. Vogel ).

Ker nisem našel v prirodi divjo preobjedo, sem naročil v Arboretumu mlade sadike kot okrasne rastline. Nasadil sem jih na dvorišče, eno mladiko pa sem žrtvoval za poskus. Dvojno korenino ( pri mladiki, dolgi 10 cm korenina ni velika, morda 1-2 g) sem narezal in namočil za 1 uro v alkohol. V alkohol sem dodal sladkor in vsebino z narezanimi koreninami naliv v podstavek cvetličnega korita in to vabo nastavil v travo. Zaradi nevarnosti zastrupitve mačk sem jo pokril z zabojčkom od sadja.

Polže je vaba privabila in zjutraj je bil v koritu pravi pomor polžev. Očitno mogoč vonj ne moti polžev. Tudi korenina ni zopernega okusa, saj so do jutra požrli tudi koščke korenine in ne le strupeno sladico.

Dejansko preobjeda deluje. Indijanci bi rekli, da je močna »medicina«.

Od preskušenih strupenih rastlin je preobjeda najbolj učinkovita pri zatiranju polžev. Zato sem jo nasadil , da bo vedno pri roki. Učinkovit je tudi pikasti mišjak, vendar ga moraš znati najti v naravi.

Še vedno mi je najbolj všeč uporaba rdeče mušnice, ki že sama privablja polže, brez vsake priprave vabe. Učinkoviti bi bili tudi koščki posušene gobe, ki jo bi pred uporabo namočil v vodi in jo raztresel po vrtu. Pa še nevarnosti ni, da bi zastrupil sosedove mačke ali pri nespretnem delu sebe. Goba je bolj halucinogena, kot strupena. Vendar pa nismo vsi gobarji. Letos rastejo zelo slabe.

Preobjeda, nasajena kot okrasna rastlina, je vedno na razpolago. Izpulimo bilko,nareženo korenino, jo namočimo v alkohol, dodamo sladkor in že je pripravljena zadnja pojedina za rdeče polže.

  • Share/Bookmark

5. CESARSKI TULIPAN (Fritillaria imperialis)

5. CESARSKI TULIPAN ( Fritillaria imperalis )

Posebno zadnji odstavek iz knjige prof. Martina Cilenška me je navedel, da sem poskusil tudi to okrasno rastlino v borbi s polži.

“Domovina te krasne rastline je Perzija, odkoder se je vedno bolj razširjala proti zahodu. Leta 1570. je prišla na Dunaj in odondod v vse dežele našega cesarstva. Posebno ji ugajajo planinski kraji, in ni ga dobiti mesta ali trga, kjer bi se ne bila udomačila. Iz mest in trgov je prišla tudi na deželo, in na boljših vrtih jo imajo skoro povsod za gizdo. Ako jo morebiti še nimaš na vrtu, utegneš jo imeti prej ali slej. Da pa gizdavega neprijatelja takoj spoznaš, postavili smo ga, če tudi prav pomanjšanega, na to mesto. Sicer je to samo vršiček, ali če si ga dobro ogledaš, ostal ti bo vedno v spominu.

V zemlji ima cesarski tulipan prav debelo, okroglasto čebulo. Zunaj je rujavkasta in oddaja mnogo vlaknatih, v krogu stoječih korenin. Znotraj je bela. Iz nje izraste palec debelo, 60-120 centimetrov (2— 4 čevlje) visoko, gladko steblo. Vej nima nikdar, a malo od tal pa zeló gosto sedeče, suličaste, celorobe, gladke liste. Spodnji so precej širji od zgornjih in navzdol obrnjeni. Proti vrhu, za kako tretjino visokosti, je steblo popolnoma golo in rujavkasto-rudeče, ostalo pa lepo zeleno. Vrh dela šop jednakih, toda manjših listov, ki se svetijo kakor prejšnji.

Pod šopom a) visijo mogočni, zvonasti cveti. Vsak ima 6 rumenkastih ali rujavkasto-rudečih, s temnejšimi žilicami premreženih lističev c). Ob dnu vsakega lističa se nahaja zaokroženo-srčasta globelica, medovnik, v kteri se nabira med. Belih prašnikov je 6 in sredi njih zelena plodnica b), ki se podaljša v bel, na 3 brazde nacepljen vrat. Plod je glavica d).

Cesarski tulipan raste prav naglo in cvete malega in velikega travna. Rastlina diši neprijetno, in ako imaš mnogo opraviti okoli nje, bolela te bo rada glava. Okusa je ostrega in žgočega. Čebula je najnevarnejša, dokler še ni pognala stebla. Razmerno redkokdaj slišimo o kaki nesreči s to čebulo. Naravno! Lepega gizdalina noče nikdo ugonobiti, in tako ostane čebula v zemlji. Nasledki so najbolj podobni onim od velike trobelike. Psi poginejo od nje v 36-60 urah. Cesarski tulipan je tudi dobro ,,zdravilo“ za polže. Ako ti napravljajo ti požeruhi škodo, razreži ga na kosce in pomeči po gredicah. Polži ga namreč prav radi jedó, potem pa poginejo od njega. Tudi med, ki se nabira v medovnikih, je strupen in sili posebno na bljuvanje.”

Strupena je predvsem čebulnica, saj vsebuje alkaloidni strup toksin . Ta strup smo že spoznali pri tisi in se na trgu uporablja pod imenom taxol, ki je obetaveno zdravilo pri kemoterapijah za zdravljenje raka na jajčnikih, pljučih, mehurju, prostati, melanomu.

Znaki zastrupitve: bruhanje, krči, prebavne motnje, težko dihanje in na koncu smrt zaradi srčnega zastoja.

Poskusi s polži:

Vaba Rezultat

. na kose narezana in zmečkana Polži se vabe izogibajo zaradi močnega vonja.

Čebulnica

- alkoholna tinktura čebulnice z Vaba ni zanimiva za polže. Ko se je vonj

sladkorjem in briketi razkadil ( po nekaj urah) so se lotili vabe.

Zjutraj je poginil le en sam majhen polž.

Narezan gomolj čebulnice zaradi vopnja res odganja mrčes , voluharje in miši. Izgleda, da tudi polže vsaj nekaj ur. Trditev zgoraj citiranega avtorja, da so koščki gomolja slasten zalogaj za polže ( ki jih pokonča), pa za rdeče polže ne velja.

Proučeval sem vpliv in strupenost vonja. Pod narobe obrnjeno cvetlično korito sem zaprl polže in dodal narezan gomolj. Polži so silili ven in so se zadrževali na robu, kjer je prihajal svež zrak ali pa na vrhu ( na dnu), kjer so odprtine za odcedno vodo. Po dveh dneh so poginili. Ali zaradi pomanjkanje hrane ali strupenosti vonja cesarskega tulipana, lahko le ugibam.

  • Share/Bookmark