Vnosi v kategoriji 'zdravje' ↓

Vrtno ognjič . Calendula officialis

Iz lekarne strica Marča

VRTNI OGNJIČ

Lat: Calendula officinalis

ZGODOVINA

Ognjič so uporabljali že stari Egipčani in Rimljani, saj so verjeli v njegov pomlajevalni učinek. Kalandulae je botanično ime za ognjič in tako se je pri Rimljanih imenoval prvi dan v mesecu. Stari narodi so ga uporabljali kot zdravilo za rane, čire, ekceme, krčne žile, hemeroide, vnetje dlesni, vnetje očesne veznice ( konjuktivitis). Stari Grki so uporabljali njegovo cvetje za krašenje svojih junakov in božanstev. Med ameriško državljansko vojno so ga uporabljali na bojišču, kjer so z njim zdravili tudi večje odprte rane. Med zdravilci še danes velja za ”nadnaravno” rastlino, ki ima neverjetne zdravilne učinke.

OPIS RASTLINE

Ognjič spada v družino nebinovk. Je enoletnica in cveti od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Cvetovi so izrazito rumene do oranžne barve z značilnim ostrim vonjem. Barva cvetov je predvsem odvisna od barvil kot npr. ksantofil in karotenoidi. Uporabno je predvsem sveže ali posušeno cvetje, pa tudi sveži listi. Cvetje se nabira od junija do oktobra, predvsem ob nekajdnevnem sončnem vremenu, ker ima takrat največ zdravilnih učinkovin.

SESTAVA

Najpomembnejše zdravilne sestavine ognjiča so predvsem flavonoidi, eterično olje in triterpeni (predvsem pentaciklični alkoholi, saponinski glikozidi in steroli). Flavonoidi prispevajo k protivnetnem učinku, eterično olje pa ima predvsem protikrčni učinek. Terpenoidi eteričnega olja uničujejo bakterije, viruse, nekatere glivice ter celo trihomonas, enocelični zajedalec črevesja, ženske nožnice in moških mokril. Triterpeni delujejo protivirusno in so imunostimulativni, kar pomeni da zveča odpornost proti okužbam. Saponinski glikozidi delujejo protitumorno in znižujejo količino lipidov v krvi.

Eterična olja

Cvetovi ognjiča vsebujejo naslednje koncentracije eteričnega olja: do 0,12% v cvetnih listih in do 0,4% v cvetni glavi. Cvetne glave so bogate z spojinami monoterpenov s kisikom in seskvitereni: karvon, geranilaceton, kariophilen keton, menton, izomenton, γ- terpinen, γ in δ-katinen, kariofilen, α in β-ionon, 5,6-β-iononski epoksid, pedunculatin, dihidro-aktinidiolida, α-muurolena itd.

Flavonoidi

Flavonoidov je do 0,88% v cvetnih listih in 0,33% v glavi sveta. Glavni flavonoidi so: izorhamnetin 3-O-glikozid, izorhamnetin, neohesperidoside, kvercetin glukozid, kalendoflazid, kalendoflavosid, kalendoflavobiosid, narcisin, izokvortetin, kvercetin, rutozid in kaempferol .

Flavodini so pri vseh rastlinah najbolj razširjen sekundarni produkt presnove in so nehlapljive, trdne, ponavadi v vodi in alkoholu topne spojine. V to skupino prištevamo halkone, flavanone, flavone, flavonone, izoflavone, antocianidine, leukoantocianide in procianide.
Tako kot je različna njihova kemijska struktura, tako se tudi razlikujejo po učinkovanju v telesu. Nekateri razširjajo srčne koronarne žile in izboljšujejo delovanje srca (glog, arnika..), ščitijo jetra in vplivajo na nastanek žolča (smilj, badelj, repinec…), pospešujejo znojenje, povečajo količino seča, blažijo krče… Pomembno je tudi njihovo protivnetno delovanje, saj nekateri flavonoidi (npr.antociani) prodirajo v bakterije in s tem preprečujejo njihovo rast in razmnoževanje. Flavonoidi so koristni tudi pri krčnih žilah, saj zmanjšujejo možnost krvavitev iz kapilar ter izboljšujejo stanje ožilja (npr. pri sladkornih in hipertenzivnih bolnikih).

Triterpenski alkoholi

Kapitula vsebuje naslednje pentaciklične triterpenske alkohole: arnadiol, faradiol, α y β-amin, faradiol-3-miristinska kislina, lupol, taraxasterol, faradiol-3-palmitinska kislina, kalenduladiol itd.

Fenolne kisline

Fenolne kisline v ognjiču so: kumarično, gentilsko, vanilensko, kafeinsko, sirinsko, o-hidroksifenilocetno, protokatehinična, ferulna, p-hidroksibenzojska, salicilna, klorogenska, veratrična, o-kumarična in kininska kislina

Tanini

Ognjič vsebuje tudi tanine. Raziskave so pokazali prisotnost katehola in pirogalola-

Karotenoidi

V cvetnih listih ogljiča je do 0,078% in v glavici do 0,017% karateniodov. V obliki spojin, kot so: : α-, β- in γ-karoten, violaksantin, rubiksantin, citroksantin, flavohrom, galenin, lutein, likopen, valenzikantin, auroksantin, mikroksantin, 5,6 epoksikroten, β-zeakaroten, mutatoxanthin in lutein epoksid

Saponozidi

Saponozidov je približno 2-5%. Gre za derivate erivati ​​oleinske kisline: kalendulozidi A, B, C, D, D2 , F, G in H

Saponini so posebna vrsta glikozidov, ki se v vodi koloidno topijo in se pri stresanju penijo kot milo – od tod tudi njihovo ime. Delovanje saponinov je večstransko. Olajšujejo izkašljevanje, pospešujejo izločanje seča, preprečujejo zbiranje vode v telesu in delujejo na venozno ožilje. Saponini npr. sladkega korena delujejo proti vnetjem (antiflogistično) podobno kot kortikoidi ter učinkujejo pri virusnih obolenjih, posebno pri kroničnem hepatitisu. Že dolgo pa je znano tudi njihovo antibiotično, antimikotično in antivirusno delovanje, predvsem triterpeni.

Druge aktivne substance

Cvetovi vsebujejo tudi kumarine – kot so scopoletin, umbeliferon in esculetin – steroli,

sladkor in parafin. Identificirali so vodotopne polisaharide, pektinske snovi in

hemiceluloze.

DELOVANJE IN UPORABA

Zeliščna raba
Po ljudskem izročilu je spazmolitik in antiflogistik, miri krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov, diaforetik in diuretik, pospešuje znojenje in izločanje vode, antihemoragik, zaustavlja krvavitve, emenagog, sproži izostalo mesečno perilo, adstringent in antiseptik, skrči tkivno površino in jo razkuži, in granulacijsko sredstvo, pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Rabi se sicer notranje za zdravljenje želodčnih in dvanajstničnih razjed, a ga ti bolniki ponavadi težko prenašajo, izostalega in bolečega mesečnega perila ter krvavitve iz nosa, ki se poleti pojavlja predvsem zaradi razširitve nosnih krvnih žilic. Mnogo bolj se obnese zunanje, na koži in sluznicah, kjer je po učinku podoben arniki, a varnejši. Zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, opekline, preležanine, razširjene vene na nogah, zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke, pa tudi gnojne kožne ture in rane, ki se težko celijo, na primer razjedo goleni.

Odmerek za odrasle
Eno ali dve zvrhani žlički (2-3 grame) prelijte s približno 150 ml vrele vode, pustite stati 10 minut in precedite. Za izpiranje ust ali grgranje uporabite večkrat na dan še topel čajni izvleček. Za zdravljenje ran z izvlečkom prepojite gazo in jo položite na obolelo mesto, obkladek pa menjajte večkrat na dan. Notranja raba se opušča, a če se zanjo odločite, popijte čajni napitek, pripravljen na prej omenjen način največ 4-krat na dan.

Novejša dognanja
Raziskave na živalih potrjujejo protivnetno, protivirusno in protibakterijsko delovanje, uničevalno tudi za bakterijo Staphylococcus aureus, ki je na koži pogosto kužna. Zmes ognjičevega izvlečka in alantoina je na kirurško povzročenih ranah mnogo boljše kot alantoin, spodbuja fiziološko obnovo kožne površine. Učinek pojasnjujejo z obilnejšo presnovo različnih beljakovin, pomembno za celilni proces. Krema z zeliščnimi izvlečki, med katerimi je bil tudi ognjičev, je bila učinkovita pri različnih edemih, nabreklinah zaradi nabiranja tekočine, tudi opeklinskem in limfnem, slednji naj bi se zmanjšal, ker so makrofagi, obrambne celice velikanke, pogoltnili večjo množino beljakovinskih tkivnih ostankov. Zaradi širjenja žilic se je edem nog nekoliko zvečal. Polisaharidne sestavine z visoko molekularno težo zvečajo odpornost proti okužbi, saponinske spojine pa delujejo protitumorno. Terpenoidi eteričnega olja uničujejo trihomonas, enocelične zajedalce črevesja, ženske nožnice in mokril pri moškem. Laboratorijsko je ugotovljeno, da ognjič zveča maternično napetost. Zeliščni izvlečki ognjiča so pri ljudeh z odstranjenimi mlečnimi žlezami ublažili bolečine, niso pa klinično pomembno zmanjšali limfnega edema. 20 odstotna tinktura se rabi za zdravljenje gnojnega ušesnega vnetja, kot celilno in protivnetno sredstvo.

Stranski učinki in strupenost
Stranski učinki niso znani, raziskave o strupenosti pa niso bile opravljene, na celičnih kulturah so le ugotovili uničevalnost ognjičevih izvlečkov za celice.

Prepovedi in opozorila
Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Kulinarika

V kuhinji se lahko uporabi mlade listke, ki se jih doda pomladanskim solatam, posušene ali sveže venčne liste pa se lahko doda juham, rižotam in sladicam. Kakšnega posebnega okusa jedi sicer ne dobijo, ampak pridobijo pa lepo rumeno barvo. Ognjič je tudi uporaben v vrtu, saj nima škodljivcev, hkrati pa škodljivce odganja od drugih rastlin.

Kozmetične lastnosti

Revitaliziranje kože in zdravljenje ran

To je ena od najbolj značilnih učinkov ognjiča zaradi vsebnosti polisaharidov(sluzi), flavonoidov (zlasti kercerin-3-O-glikozid), triterpenov in karotenov.

Te snovi delujejo na metabolizem glikoproteinov in na kolagenska vlakna. Kreme, ki vsebujejo 5 % cvetnega izvlečka ognjiča v kombinaciji z alantoinom ( v gabezu), so se pokazale izjemno učinkovite pri epitelizaciji na podganah . Novejše raziskave so pokazale, da vodni izvlečki cvetov ognjiča, ki se nanašajo na kožne rane, prispeva k hitremu celjenju.

Iz teh razlogov je ekstrak ognjiča zelo priporočljiv za oblikovanje kozmetičnih izdelkov za regeneracije tkiva.

Vlažilno delovanje

Ognjič je vlažilen zaradi vsebnosti saponina in sluzi.

Zaradi svoje vlažilne aktivnosti je idealen za koncipiranje kozmetičnih izdelkov za suho, razdraženo ali občutljivo kožo. Ognjič je primeren tudi za izdelavo kozmetike za zaščito pred soncem (za uporabo pred in po sončenju) , po britju, za balzame in vodne kopeli.

Protivnetno delovanje

Zunanja uporaba ognjiča je precej obsežna v kozmetiki in v dermatologiji zaradi svoje protivnetnega delovanja. Preiskave so pokazale, da ognjič deluje protivnetno zaradi vsebnosti triterpenov. Klinična učinkovitost te rastline je že dolgo dokazana.

Zato je ekstrakt ognjiča tako zaželen v kozmetiki za občutljivo in razdraženo kožo.

Imunomodulatorno delovanje

Cvetovi ognjiča so pokazali tudi imunomodulacijsko aktivnost. Taka dejavnost je posledica prisotnost imunostimulatornih polisaharidov , ki vzpodbujajo krepitev imunskega sistema.

Pomembno je, da imunski sistem kože deluje tako, da lahko kožo ščiti pred poškodbami , ki jo povzročijo notranji in zunanji dejavniki. Langerhansove celice in keratinociti so

ključne celice za epidermalni imunski sistem. Med procesom staranja, še posebej pri sončenju, se imunski sistem postopoma slabša in njegovo aktiviranje postane počasnejše, kar zmanjšuje obnovo celic.

KOZMETIČNA UPORABA

Obnavljanje kože in celjenje ran :

Flavonoidi Polisaharidi

Triterpeni

Karoten

Proti staranju kože :

vlaženje: saponini , polisaharidi (sluzi)

dodajanje oljne komponente

izravnava vlage

Protivnetno :

Triterpeni

-Antiirritant

Krepitev imunskega sistema:

Polisaharidi

Priporočene doze:

Priporočeni odmerek je med 0,5% in 5,0%

Zaključek

Vsestranska zdravilna rastlina se lahko uporablja kot čaj, alkoholna tinktura, eterično olje ali oljni macerat (suhi cvetovi običajno namočeni v olivno olje). V zdravilstvu in kozmetiki se uporabljajo posušeni cvetovi, medtem ko v prehrani ( za obarvanje hrane) pogosto le cvetni listi, da cvetna glava ne spremeni okusa., saj ognjič ne spada k okusnim rastlinam. V večjih koncentracijah sili na bruhanje in povzroča drisko. Zato je potrebna določena previdnost pri uživanju čajev, saj vpliva na maternično napetost in v višjih koncentracijah na mutacijo celic ( morda je celo rakotvoren?). Čeprav je v tradicionalni rabi tudi čaj ali tinktura za preprečevanje želodčnih krčev, novejša literatura ne govori več o tem. Pri vnetju dlesni je čaj primeren za grgranje. Učinkovitosti pri konjuktivitisu ( vnetje očesne veznice) novejša literatura ne omenja in je verjetno pri uporabi potrebna zmernost in previdnost. Za zunanjo uporabo pa je ognjičč ena najbolj vsestransko uporabna in tudi učinkovita zdravilna rastlina, brez stranskih učinkov.

Seveda so učinki odvisni tudi od priprave ognjiča.

Flavonoidi so v glavnem vodotopni in topni v alkoholih. V človeškem organizmu se slabo absorbirajo ( manj kot 5%) in se tudi hitro izločijo. So nestabilni in hitro razpadejo. Fermentacija jim poveča obstojnost ( zorenje v maceratu). Triterpeni, učinkovina za celjenje ran, so topni v maščobah. Verjetno bi morali za popolno izkoriščenost zdravilnih lastnosti izdelati kremo na osnovi oljnega mecerata, eteričnega olja in vodne komponente ( ognjičev čaj z dodatkom alkoholne tinkture).

Za izdelavo ognjičevih mazil in krem pa je na spletu veliko receptur za več ali manj zahtevne ter vešče zeliščarje.

http://www.zdravilnerastline.si/rastline-l-r/10-vrtni-ognjic-calendula-officinalis.htmlhttps://www.bodieko.si/ognjichttp://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/ognjic-vrtni-calendula-officinalishttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Calendula_officinalis&prev=searchhttp://www.salvix.si/fitoterapija-veda-o-zdravilnih-rastlinah/moc-zdravilnih-rastlin/


Povezana slika

  • Share/Bookmark

Sivka-lavandula

Iz lekarne Strica Marča

Prava sivka
Lat: Lavandula angustifolia
Ang: Lavender


Zgodovina:

Sivka izvira iz arabskih dežel in je poznana že vsaj 2500 let. Leta 600 pr.n.št. so jo prinesli z grškega otoka Hyeres in jo razširili po vsej Evropi. Zaradi svežega vonja so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. Angleška kraljica Elizabeta I jo je uporabljala kot toaletno vodo. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja naprej pa so izdelovali tudi parfum sivke. V srednjem veku so tudi domnevali, da sivka odvrne kugo. Po pripovedkah naj bi kuga prezrla srednjeveške izdelovalce rokavic, ljudje so to povezovali s sivko. Od takrat je veliko ljudi na kužnih območjih nosilo snop posušene sivke med oblačili.

V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, so sivkino vodo uporabljale medicinske sestre, saj deluje antibakterijsko.

Vpliv eteričnih olj na fizično in psihično počutje ljudi je obširno raziskoval francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse, ki je tudi prvi vpeljal pojem aromaterapija. Zdravilno moč eteričnih olj je odkril po naključju. Namreč, med delom v laboratoriju mu je zagorel del roke, ki jo je pogasil kar z eteričnim oljem sivke, saj je bila tisti moment edina tekočina v bližini. Opazil je, da so se opekline izredno hitro pozdravile brez kakršnihkoli hujših posledic.


Splošni opis:

Prava sivka, ki spada v družino usnatice (Lamiaceae), je do pol metra visok polgrm z ozkimi, nasprotno nameščenimi in srebrno sivimi dlakavimi listi. Na poganjkih, ki poženejo spomladi, so listi večji in manj dlakavi. Vijoličasto modri cvetovi so na vrhu poganjkov združeni v navidezna vretenca, tako da je socvetje podobno redkemu klasu. Prašniki so štirje, dva daljša in dva krajša. Cveti od julija pa do septembra. Prava sivka raste na suhih in skalnatih območjih. V Sloveniji ne raste divje, pač pa jo gojijo po vrtovih. Na vrtu najraje raste na sočni legi s prepustnimi, po možnosti apnenčastimi tlemi. Vsekakor je ni potrebno gnojiti, saj na rodovitnih tleh razvije le veliko listov in le malo cvetov. Dobro jo razmnožujemo s potaknjenci (avgust). V južni Franciji, Dalmaciji, severni Afriki, Grčiji in Iranu jo veliko gojijo za pridobivanje eteričnega olja z destilacijo. Cvetove sivke se lahko nabira vse poletje, najboljše pa jih je nabirati tik preden se cvetovi odprejo, saj takrat vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Obstaja od 25 do 30 vrst sivke, ki se razlikujejo po barvi cvetov (beli, rožnati in temno modri) ter po barvi in velikosti listov. Najbolj razširjeni vrsti sta prava sivka (L. Angustifolia) in lavandin (Lavandula x hybrida), ki je križanec med pravo sivko in širokolistno sivko. Eterično olje lavandina vsebuje več terpenov in tudi kafre, zaradi česar ima eterično olje malo ostrejši vonj. Nekateri zato trdijo, da je eterično olje lavandina slabše kvalitete v primerjavi z eteričnim oljem prave sivke. V parfumeriji se veliko uporablja eterično olje širokolistne sivke (L. Latifolia) in lavandina (L. Hybrida), saj ti dve vrsti vsebujeta veliko več eteričnega olja kot ostale vrste. Medicinsko pa sta uporabni predvsem vrsti L. angustifolia ali L. spica.


Sestavine in učinkovine:

Sivka vsebuje od 0,5-1,5 % eteričnega olja, ki je sestavljeno iz več kot 100 različnih komponent. Ena izmed glavnih komponent je linalol, ki je po strukturi monoterpenski alkohol. Poleg linalola je pomembna komponenta tudi linalil acetat ter majhne količine borneola, izoborneola, cineola, kumarina in kafre. Sivka vsebuje tudi čreslovine lamiacejskega tipa (12 %) ter saponine, smolo in grenčine.

Glavna učinkovina sivke je eterično olje, katerega glavni sestavini sta linalilacetat in linalool.

Tabela: Vsebnost posameznih sestavin (%) eteričnega olja različnih vrst sivke

Vrsta linalilacetat linalool
Lavandula angustifolia 35-50 30-40
Lavandula latifolia 2-10 20-30
Lavandula hybrida 15-30 40-45

Glavni učinkovini sta torej linalol in linalil acetat.

Linalol je terpenski alkohol in je tekočina z vreliščem 199 st C. Je topen tudi v vodi (1,6 g/l) . Je spojina nizke toksičnosti ( LD 2790 mg/g). Je pa strupen za ribe in vodne bolhe.

Poleg kozmetike , pralnih praškov, dišav, mehčalcev se uporablja tudi za proizvodnjo E vitamina.

Uporablja se tudi kot insekticid.

Spojina je fototoksična ( pod vplivom svetlobe draži kožo) in citotoksična ( odmiranje celic). Draži kožo, povzroča eksceme in dermatitis.

Linalil acetat ima podobne lastnosti kot linalol, saj v vodi hidrolizira na linalol in ocetno kislino ( 30 mg/l). Spojina je zelo malo toksična ( LD 13.360 mg/kg). Gre za brezbarvno , aromatično tekočino z vreliščem 220 st.C. V vodi je netopen. Topen pa je v alkoholu in drugih organskih topilih. Ker v vodi hidrolizira in nastane linalol, je strupen za ribe in vodne bolhe.

Zaradi delne topnosti linolina v vodi in hidrolizi linolil acetata ter njuni topnosti v alkoholu ter drugih organskih topilih, se lahko sivka uporablja kot čaj, kopel, masažno olje ali pa v kozmetiki kot etrično olje, hidrolat ali macerat. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Sivka je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših površinskih ran, pri zdravljenju sončnih in drugih vrst lažjih opeklin.
Delovanje in uporaba:

Masiranje senc in tilnika s pripravkom eteričnega olja sivke (10 kapljic olja sivke in 25 ml nosilnega olja) zelo pomaga pri hudih glavobolih (tudi v primeru sončarice) ali ob prvem znaku migrene. Olje za masažo (1 ml sivkinega in 25 ml nosilnega olja) pomaga predvsem pri razbolelih mišicah po vsem telesu. Spiranje las s kopeljo sivkinega olja (10 kapljic olja v vodi) ali prečesavanje las z gostim glavnikom, na katerega nanesemo nekaj kapljic sivkinega olja, se dobro obnese proti ušem. Vtiranje pripravka sivkinega olja po prsih (1 ml sivkinega olja, 5 kapljic kamiličnega olja in 10 ml osnovnega olja) pomaga umiriti krčevit kašelj pri astmi in bronhitisu. Z natiranjem sivkinega olja (razredčeno z vodo) na mestih pikov žuželk zmanjšamo bolečino in preprečimo morebitno vnetje. Eterično olje je tudi sestavina mazil proti revmi, saj spodbuja krvni obtok in blaži bolečine. Eterično olje sivke je velikokrat tudi sestavina različnih pripravkov proti kožnim boleznim z močnim srbenjem, ker deluje razkuževalno (antiseptično) in protivnetno.

Poparki cvetov sivke delujejo šibkeje kot eterično olje, vendar prav tako pomagajo pri živčni izčrpanosti, depresijah, razdražljivosti, glavobolih, nespečnosti ter krepijo živčni sistem, kar je tudi klinično dokazano. Čaj sivke odpravlja vetrove in spodbuja izločanje žolča. Čreslovine v sivki preprečujejo driske, posebno takrat, kadar nastanejo zaradi neželenega vrenja v črevesju. Sivka velja tudi kot sredstvo, ki blaži kašelj in pomaga tudi pri astmi. Ustna vodica iz cvetov sivke dobro učinkuje pri neprijetnem zadahu iz ust. Čaj iz cvetov sivke se lahko uporablja za zdravljenje aken ter za nego občutljive kože. Danes sivko veliko uporabljajo kot dodatek v kopelih pri vegetativnih distonijah (nevrološki sindrom s trajnimi mišičnimi kontrakcijami, ki povzročijo zvijanje in nenormalno držo delov telesa) in pri živčnih težavah v menopavzi.


Nasveti:

Sivko lahko uporabite tudi kot začimbo pri kuhanju. Uporablja se kot dišava v džemih, sadnih solatah, želejih, lahko pa pripravite tudi odličen kis. Mlade liste sivke lahko dodate kot začimbo ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam. Če vejico sivke položite na žareče oglje v ražnju, dobi meso odličen priokus.


Zanimivost:

Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki ga lahko uporabimo nerazredčene direktno na koži, če nismo nanj alergični.

Sivka odganja komarje, molje in druge insekte. Cvetoče poganjke obesite v omare, da zavarujejo in odišavijo perilo. Na vrtu pa preprečuje naseljevanje uši na sosednjih rastlinah.

V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.


Opozorila:

Pri predpisani uporabi sivke ni nobenih nezaželenih učinkov. Prevelike količine eteričnega olja dražijo prebavne organe in zelo močno vplivajo na počutje.

Ker pa nekatere učinkovine dražijo kožo ( 7 % ljudi je alergičnih ), je smotrno pri masažah ali uporabi kozmetike z sivko napraviti test na občutljivost vaše kože. To storimo tako, da na notranjo stran roke nanesemo kapljico preparata in po dveh dneh opazujemo reakcijo. Če je koža pordela, ste občutljivi na sivko in se jo zato raje izogibajte, kljub sanjski aromi.

Viri ( litratura)

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1552

http://www.zdravilnerastline.si/rastline-s-z/29-prava-sivka-lavandula-angustifolia.html

WILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja, 1986 http://www.inchem.org/documents/sids/sids/115957.pdf

http://www.zalepdan.si/etericna-olja-v-kozmetiki/

David Hoffman: Celostno zdravljenje Zelišča. Mladinska knjiga, 1998

Povezana slika

  • Share/Bookmark

Rožmarin ( Rosmarinus officiales )

Iz lekarn strica Marča :  ROŽMARIN ( Rosmarinus officiales )

Rožmarin je trajnica in izvira iz Sredozemlja. V toplih krajih zraste do višine 2 m, medtem ko pri nas manj. Najbolj pogosto se ta dišavnica sadi v lončke, saj ne more prezimiti zaradi zim na prostem. Je zimzelena rastlina, z igličastimi listi, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Nabirajo se iglice od aprila do oktobra, mlade poganjke pa od aprila do junija. Posušen rožmarin ne izgubi svojega vonja. Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s potaknjenci.

Obstoja več vrst rožmarina, vendar so v kozmetiki poznani trije tipi , opredeljeni po značilnosti vonja eteričnega olja :

- tunizijski ; svež vonj po evkaliptusu ( prevladuje 1,8 cineol )

- španski ; vonj po kafri ( prevladuje kafra )

- francoski ; najbolj nežen vonj ( prevladuje verbena ).

Eterično olje ( 1 – 2,5 % ) se dobiva z parno destilacijo listov in je brezbarvna do rahlo rumenkasto obarvana oljna tekočina, močnega vonja. Deluje protibakterijsko, protiglivično in antioksidacijsko. Pospeši celjenje ran, ker zmanjšuje vnetne procese in pospešuje obnavljanje kožnega tkiva.

Sestava učinkovin v listu:

Triterpenoidi : oleanolska kislina ( 10%), ursulna kislina (5%)

Tanini : rožmarinska kislina ( 2,5%)

Eterično olje (1-2,5%) : 1,8 cineol (20-50%), alfa pinen (15-25%), kafra (10-25%), kamfen (5-19%), borneol (1-6%), bornil acetat, beta karofilen, p-cimen, limenon, linaleol, miren, teineol, verbena (skupaj 2-5%)

Diterpenoidi : karnazol , karnazolna kislina (0,35%)

Flavonoidi

Izvleček, ki vsebuje karnazolno kislino, karnazol in rožmarinsko kislino, je po učinkovitosti primerljiv s sinteznimi antioksidanti, kot sta BHA in BHT. Deluje protivnetno in protibakterijsko, zato se v kozmetiki uporablja za nego aknaste in nečiste kože. Ker povečuje prekrvavitev , deluje tudi protibolečinsko, kar se izkorišča v športni kozmetiki. Zaradi vsebnosti ursulne in oleanolove kisline se oživi lasni mešiček, zato se uporablja rožmarin tudi za šampone za nego las ( proti izpadanju).

Literatura tudi navaja, da rosmanol, ki je naravni polifenol, deluje kot anioksidant in zaviralec rasti tumorjev.

Tudi za karnasol navajajo njegove lastnosti antioksidanta in celo, da preprečuje nastanek raka. Karnasol je v obliki belih kristalov in je slabo topen v vodi ( 30 mikro gramov/ ml). Bolje je topen v alkoholu in drugi organskih topilih. Je zelo nestabilen in občutljiv na temperaturo. V prevretkih ga je zelo malo in še ta hitro razpade.

Rožmarinska kislina, ki se nahaja tudi v žajblju, poprovi meti, timijanu, melisi, gabezu, naj bi bila uporabna v kozmetiki zaradi protimikrobnega, protivnetnega delovanj in preprečevanja izpadanja las. Učinkovita naj bi bila proti herpesu. Raziskave potrjujejo učinkovitost proti raku slinavke, jeter, pljuč. Zaradi netoksičnosti ima velik potencial uporabe v zdravstvu. Je bel prah, ki je v vodi topen. Tališče je pri 171 st. C. Precej je uporabna v živilski industriji kot dodatek, ki podaljša rok trajanja živilom.

Cineol povečuje možganske sposobnosti in spomin, zavira odmiranje možganskih nevronov in zavira razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. V Angliji celo beležijo znaten porast prodaje eteričnega olja rožmarina v času študentskih izpitov.

Seveda pa je sestava in izkoristek učinkovin odvisna tudi od postopka ekstrakcije rožmarina.

Izkoristki so pri različnih postopkih in uporabe topil naslednji:

destilacija z vodno paro izkoristek 3,2 % ( eterično olje in komponente v hidrolatu)

Ekstrakcija ( rastlina se namaka v topilu, ki se nato oddestilira)

Topilo: alkohol izkoristek 29 %

diklormetan izkoristek 30 %

toluen izkoristek 62 %

Za vsakdanjo uporabo iz teh podatkov vidimo, da so vodni izvlečki manj učinkoviti, saj voda izluži le nekatere komponente. Alkoholne tinkture imajo boljši izkoristek. Uporaba toluena pa je primerna le za farmacijo.

Zaradi slabe topnosti karnasola in njegove termične nestabilnosti, nekateri avtorji priporočajo pripravo čaja tako, da se suhe liste rožmarina prelije z vročo vodo ( do 70 st.C) in pusti stati 10 minut. Čaj se bi naj užival le sveže pripravljen.

Pet kapljic eteričnega olja na žlici medu je dovolj, da se na potovanjih rešimo težav z zastrupljeno hrano (6). Preventivno naj bi po njegovem mnenju človek zaužil 10 listov iz svežega rožmarinovega grma.

Dr. Neuthaler uvršča rožmarin med strupene rastline. Pogoste so bile zastrupitve pri abortusih. Odsvetuje ga nosečnicam in astmatikom ter ljudem s povišanim krvnim tlakom. V tistih časih je bilo znano protibolečinsko in protirevmatsko sredstvo opodeldok, ki je bilo trdno, brezbarvno z opalnim efektom narejeno mazilo, vonja po kafri. Sestava; medicinsko milo, kafra, vinski cvet, eterično olje timijana in rožmarina, tekoči amonijak.

Eterično olje širi žile, poveča prekrvavitev. Na koži povzroči vnetje, zato ga ne uporabljamo samostojno, pač pa v kombinaciji z drugim nosilnim oljem ( olje grozdnih pečk, olje iz mareličnih koščic, mandeljevo olje, olivno olje…).

Čaj poveča pritisk, pospeši krvni obtok, odpravlja bledico, poživi delovanje jeter in želodca. Willfort priporoča dnevno dve čajni skodelici rožmarinovega čaja.

Za revmo priporoča masiranje z rožmarinovim cvetom. 10 g eteričnega olja zmešamo s pol litra alkohola ( 70%) ali močnega žganja, dobro premešamo in shranimo v zaprto posodo.

Pri težkih očeh priporoča spiranje oči z mlačnim čajem iz mešanice rožmarina in kamilice. Pri tem je potrebna previdnost, saj okulisti danes celo blago kamilico odsvetujejo za spiranje oči.

Pri težavah , kot so duševna izčrpanost ( danes bi temu rekli stres), jalavost ženske, bledica, za razstrupljenje ( čiščenje krvi in odvajanje vode) priporoča tri šilca rožmarinovega vina dnevno; na tešče, eno uro pred kosilom in eno uro pred večerjo. Rožmarinovo vino pripravimo tako, da 70 g listov namakamo 4 dni v enem litrov belega vina. Potem vino odcedimo in shranimo v steklenici.

Novejši viri ne govorijo več o strupenosti rožmarina, saj se posebno v mediteranski kuhinji uporablja kot začimba in dišavnica v kulinariki. Še vedno pa se odsvetuje nosečnicam in opozarja astmatike na možnost oženja dihalnih kanalov. Ta opozorila veljajo pri uživanju ali intenzivnem vdihavanju ( aromoterapija), medtem ko je zunanja uporaba popolnoma varna ( kreme, mazila, tinkture za masažo). Le pri uporabi eteričnega olja se je treba zavedati, da draži kožo in se ga zato ne nanaša v koncentrirani obliki ( doda se mu kakšno drugo nosilno olje).

Rožmarinovo olje, razredčeno v enem od nosilnih olj ( sam sem uporabil olivno) dejansko pri masiranju poveča prekrvavitev, mišicam se povrne moč, bolečine se ublažijo. Nanašanje tako pripravljenega masažnega olja na splovilo, poveča erekcijo, saj nekateri avtorji na forumih to ugotavljajo.

Uporaba prevretka rožmarina pa na fižolu ( bakterijska pegavost) kljub deklariranem protiglivičnem delovanju ni bila uspešna.

Literatura:

http://zdravplanet.blogspot.si/2008/01/romarin-rosmarinus-officinalis.html

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/rozmarin-navadni-rosmarinus-officinalishttps://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303644.pdfhttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Rosemary&prev=search

https://www.dr-feil.com/lebensmittel/rosmarin.html

https://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://www.fanpharma.com/rosemary-extract-20-rosmarinic-acid/&prev=search

Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, 1983 Založba obzorja Maribor

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča , 1077 Založba tržaškega tiska

David Hoffmann, Celostno zdravljenje, zelišča , 1999 Založba Mladinska knjiga

Damjan Janeš, Nina Kočevar Glavač, Sodobna kozmetika , 2015

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=829

Rezultat iskanja slik za rožmarin slike

  • Share/Bookmark

Tablete! Jemati ali ne ?

Nekateri prijatelji zdravega življenja in alternativne medicine me opozarjajo na škodljive posledice in stranske učinke zdravil. Pri znancu, ki jemlje tablete proti povišanim krvnim tlakom in budno spremlja stranske učinke, je zdravniku že zmanjkalo izbire ustreznega zdravila.

Pa sem tudi sam prebral natančna navodila in ugotovil , da tega zdravila ne smem jemati, če jemljem kakšno zdravilo, ki vsebuje substanco X, Y ali Z samo ali v kombinaciji z x1, y, in z 1. Torej moram temeljito proučiti tudi druga zdravila, saj se do sedaj nisem toliko posvečal njihovim aktivnim sestavinam. Nekako sem mislil, da že zdravnik ve, kaj paše skupaj in kaj ne.

V poglavju drugi nezaželeni učinki ( največ 1 od 10 bolnikov). Halo! To ni tako malo. To je 10 %.

-okužba zgornjih dihal, bolečine v grlu,vnetje sluznice v nosu, virusna okužba.

Težave z nahodi, kašljanjem, bronhitisom, celo pljučnica so pri meni pogosti gost. Žena pravi, da so to bolezni kadilcev in da je zadnji čas ( če je še?) , da preneham s kajenjem.

Nima prav. Vzrok je v stranskem učinku zdravil.

-očesne bolezni, motnje vida

Bo držalo. Pogosto me pečejo oči in okulist je ugotovil, da se maščobe v vekah prekomerno izločajo, kar povzroča stalna vnetja. Rešitev je morda v uživanju omega 3 kislin in pregrevanju oči.

Na stranske učinke zdravil pa okulist še pomislil ni.

-možganska kap

Halo! Tablete za uravnavanje krvnega tlaka jemljem zato, da ne bi bilo možganske kapi in ne zato, da bo možganska kap posledica stranskih učinkov.

-Šumenje v ušesih , vrtoglavica

Na spletu sem prebral, da so te težave pogoste pri starejših, ki pa so posledica izločanja kalcija v ušesu in so običajno prehodnega značaja. Očitno nihče od avtorjev ne bere stranskih učinkov.

-Kratka sapa

Žena trdi, da je to zaradi cigaret, ki so zmanjšale pljučno kapaciteto, zaradi prekomerne teže in pomanjkanja kondicije.

-srčni infarkt

Tega stranskega učinka še nisem doživel. Skoraj nedostojno je, da zdravila za znižanje krvnega tlaka povzročijo lahko infarkt. Zakaj pa sploh zniževati tlak, če sta lahko možganska kap in srčni infarkt posledica stranskih učinkov jemanja tablet?

-odtekanje nog

Do sedaj je veljalo v laični javnosti, da je to posledica pešanja srca, zastajanja vode, premalo gibanja. Problem smo reševali z diuretiki ( kopriva) , z krepitvijo srca ( srčna moč) in ojačanje žilnih sten ( divji kostanj). Sedaj pa tole; posledica jemanja tablet!

Naštel sem le tiste stranske učinke, ki zadenejo do 10 % bolnikov in so lahko posledica tudi drugih, starostnih sprememb, saj tablete za znižanje pritiska praviloma jemljejo le starejši.

Ko je moj sosed prebral pri osemdesetih letih priložena navodila, je takoj prenehal z goltanjem tablet, ker mu je naenkrat postalo jasno, od kod zatekanje nog, težka sapa, vrtoglavica in impotenca.

Odločil se je za homeopatijo. Pri homeopatskih kroglicah , ki jih dobi kar pri homeopatu, pa ni stranskih učinkov. Ne dobi priloženih navodil s stranskimi učinki.

Sam ne vem, kaj storiti. Iz začetkov homeopatije so bila zdravila zelo agresivna, saj so morala že v nizkih koncentracijah sprožiti podobne učinke, kot zdravljena bolezen. Pri zeliščarjih beremo vedno znova, da so nekatere zdravilne rastline strupene, kot so npr. gabez, pelin, divji kostanj, šentjanževka… Za druge pa se bo to šele odkrilo.

Zdrava prehrana se morda že jutri izkaže za nezdravo. O uporabi nekaterih čudežnih pripravkov so mnenja deljena. Koloidno srebro, natrijev klorat, soda bikarbona, alkalna voda, mikro elementi, kromove spojine in podobno so primeri dialektike, ko dosedanje trditve ne držijo več.

Mislim, da ima mentalno zdravilstvo še najmanj negativnih učinkov, pa naj gre za talismane, energetske objekte orgonske energije, preusmerjanje kozmičnih vibracij ali pa enostavno čiščenje čaker

Rezultat iskanja slik za tablete stranski učinki slike

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark

Zdravstvena reforma

Koalicija se maje v pričakovanju  predloga zdravstvene reforme, ki bi jo naj pripravila ministrica do sredine decembra,  po nekajkratnih podaljških. Ne razumem, od kod pričakovanje , da bodo strokovne analize dale  ustrezne rešitve. Dejansko se delamo »tošote«.

Običajno postopek teče tako, da se koalicijski partnerji dogovorijo za cilje in kako te cilje doseči.

Postavljanje ciljev je domena politike in v primeru zdravstvene reforme so ti:

1. javno ali zasebno zdravstvo in v primeru kombinacije njun odnos.

2. za koristnike brezplačno ali plačljivo zdravstvo in v primeru kombinacije, kaj in koliko je samoplačniškega dela ( kot npr. v zobozdravstvu) oz. participacije, ki smo jo v socializmu že poznali.

3. do katerih zdravstvenih uslug smo upravičeni iz vidika javne blagajne ; pacientu mora biti jasno, da ne izsiljuje posebnega zdravstvenega obravnavanja v tujini. Pojasnilo bi razrešilo zdravnike nenehnih pritiskov pacientov, svojcev in tudi javnih medijev. Za takšne primere so paketi dodatnega zavarovanja pri zavarovalnicah.

4. Ali želimo ohraniti za financiranje javnega zdravstva Zdravstveno blagajno in jo morda okrepiti z prenosom dodatnega zavarovanja. S tem pa ukiniti Vzajemno in odvzeti ta posel komercialnim zavarovalnicam.

Ko se koalicija poenoti v ciljih, je stvar stroke in tehnologije izdelava podrobnosti. Takrat v predlaganem programu ni presenečenj, so le manjše kozmetične napake, ki ne odmikajo dogovorjenih ciljev.

Plačilo tujih strokovnjakov, da so ugotovili, da je naše zdravstvo dobro, sem razumel le kot utišanje tistih, ki trdijo, da je le v zasebnih rokah vse učinkovito in da je država nujno slab gospodar. Včasih je pač potrebno za argumentiranje poklicati stroko, za katero pa že tako vemo, da se prostituira za dober denar. In po možnosti morajo biti zveneča imena.

Je pa v vsakem dogovoru potrebno poštenje in še posebno v politiki, ko gre za interese naroda. Taktiziranje Desusa in SD je nekorektno, še posebno, če so se že poenotili in uskladili pri ciljih in poteh zdravstvene reforme. Takrat je majanje vlade ali odstavitve ministra, ker bo naš človek ostal brez vpliva. položaja ali posla, neprimerno.

Floskule » za pacienta gre« so demagogija v stilu Cankarja » za narodov blagor«.

Korupcija, čakalne vrste, preplačana zdravila pa so pojavi, ki jih sama zdravstvena reforma ne bo rešila. Te pojave bi lahko omilili brez reforme v okviru že veljavnih predpisov. Centralizirana nabava, kontrola primerjalnih cen in direktna povezava z proizvajalci so odvisni od volje lastnika bolnišnic ( države). Seveda bi takšni ukrepi temeljito premešali denarne tokove in prizadeli predvsem dobavitelje , ki so bližje levim strankam. Morda je tudi od tod napajan gnev Židana in Erjavca.

Pa še o čakalnih vrstah.

V začetku te vlade, še posebno pa v času Bratuškove, ko je bila akcija » skrajšamo čakalne vrste« v polnem teku, so zasebne ambulante reševale zagato tako, da so sprejemale le določeno število naročil v stilu: Gospod, trenutno ne sprejemamo naročil. Poskusite ponovno naslednji mesec po 25.

Danes pa so se vrednote spremenile. Dolge čakalne vrste so merilo uspešnosti bolnišnice in zdravnika. Zadnjič se je pohvalila mama zdravnika: Moj sin ima že čakalno dobo 3 mesece. Spoznali so njegove sposobnosti in naval narašča. Veš, njegov sošolec ni tako uspešen. Njegova čakalna doba je samo dva meseca.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Staroverci – uporaba kamnov

Žar kamen

Žar kamen je bil zagotovo najskrivnostnejši kamen, ki ga je moral v davni preteklosti vsak graditelj na skrivaj vzidati v hišo. To je lahko storil le v najdaljši noči ob zimskem kresu, ki je tudi rojstvo novega sonca, saj je ob zimskem kresu sonce najnižje na nebu in je zato dan najkrajši, potem pa se začne dan daljšati in sonce sveti močnejše. Zato se ponovno rodi in raste Žar kamen je moral biti del ognjišča prednikov, graditelj pa ga je še zaznamoval z namenom, da bi bil prepoznaven. Ko je bil kamen vgrajen v steno ali tlak, je za njegovo mesto vedel le graditelj, ki je bil prvi gospodar hiše, zato je to z njegovo smrtjo postala neizsledljiva skrivnost vsake hiše.

Žar kamen je v novo nastali dom prenašal moč nevidnih sil prednikov, ki bo skupaj z njim zagotavljala srečo in blaginjo tistim, ki bodo v njem živeli. Zaradi slednjega hiša z vzidanim žar kamnom ni nikoli propadla, razen morda v vojnem času. Tista, ki pa se je porušila, zagotovo žar kamna ni imela, bodisi zato, ker ga niso vgradili, bodisi zato, ker ga je graditelj iz maščevalnosti ali kakšnih drugih nagibov iz hiše odstranil.

V novo hišo so se vedno vselili le takrat, ko je bil žar kamen že vgrajen. Gospodar ga je namreč vzidal, ko je bila hiša še v fazi gradnje ali pa že dograjena. Zgodilo se je tudi, da nekateri potomci tega izročila niso spoštovali; to se je pripetilo tudi pri bližnji domačiji. Vnuk je od nonota, ki je ležal na smrtni postelji, izsilil, da mu je ob križu in sveči izdal hišno skrivnost, torej mesto, kamor ga je vzidal. Ker je bil žar kamen po njegovem mnenju del starega verovanja, ga je po njegovi smrti iz zidu odstranil in na njegovo mesto postavil kamen iz nekega znamenja. Kmalu za tem so hišo prizadele nesreče in smrt. Hiša je imela že pred prvo svetovno vojno udrto streho.

Ognjeni kamni

Takrat, ko so pripravljali apnenico, so vanjo nekateri zdravilci dali tudi take kamne, ki potem v vodi niso razpadli v apno kot drugi. Ti ognjeni kamni naj bi imeli v sebi veliko ognjene moči. Pri zdravljenju so vedno uporabljali le tri kamne. Pred uporabo so jih dali v kotel in jih na ognjišču greli. Ko so postali topli, jih je zdravilka posipala z voščeno “moko”. Preden jih je položila na obolela mesta, je toploto preizkusila z jezikom. Moč teh kamnov je občasno obnavljala tako, da jih je dala v krušno peč skupaj s kruhom.

Doblarski in volarski kamen

Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom, ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo. V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski, ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa. Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Cinč

Cinč je bil majhen najmanj dvobarven in komaj 10 mm velik prodnik, ki je služil kot varovalo pred hudim duhom in urokom. Moja mrzla teta po mamini strani je živela sama v Kozijski grapi in je vseskozi vedeževala, a le ženskam. Odkar je pomnila, je nosila v obleki všit cinč ki so ga nosile vse ženske po materini strani, kdo ve, koliko rodov. Všit je bil v obleko pod levo pazduho. Ko je staro obleko zavrgla in dobila novo, je vanjo všila isti cinč

Že kot mladenka sem teto večkrat obiskala, ker je bila mila in radodarna ženska. Umrla je okoli leta 1930. Ker sem bila v njeni hiši, ko smo jo pripravljali za pokop in tudi po pogrebu, ko sem pomagala spravljati njene stvari, sem se spomnila na cinč Pogledala sem oblačila, ki jih je imela na sebi takrat, ko je umrla, in ga z lahkoto našla. Tiste obleke pa so sosedje izločili, ker niso bile več uporabne. Njen cinč sem hranila v nočni omarici celih štirideset let. Ker vem, da ga nekoč, ko me ne bo več, ne bodo niti opazili, ga raje podarim Vam, ker vem, da cenite stare stvari in običaje. Teta pa mi je povedala, da je imel ta cinč še posebno moč, saj je bil najden v nekem staroverskem svetišču v Trebuši.

Kamne žilnike, ki so jim rekli veziči , so uporabljali oziroma to navado gojili le do začetka prve vojne, ko so bili stiki med staroverci pogostejši, saj so se večkrat obiskovali, še posebno, ko na kmetiji ni bilo večjih del. Že takrat je bilo v obtoku veliko več vezičev, kot je bilo staroverskega prebivalstva, ki so si jih izmenjevali med seboj.

Ko si takrat šel na obisk ali pa po opravkih, si doma vzel vezič, ki je bil velik kot večji kovanec, pa tudi večji. Ob vstopu v hišo si najprej vse prisotne pozdravil, ne da bi kaj rekel, pa si potem vezič postavil na polico notranjega okna. Včasih jih je bilo tam že nekaj, večkrat pa nobenega, saj je bilo to odvisno od števila obiskov, ki jih je imela hiša v zadnjem času. Po dehnarjevem prepričanju naj bi bila to “materialna” potrditev povezanosti enako mislečih družin ali posameznikov na nekem območju. Obenem pa neke vrste pozdrav, ki naj bi pričal o trdnosti ter številu vezi med nami.

Krint

Krint je ploščat prodnik, ki so ga staroverski otroci nosili s seboj v šolo, da je odbijal, kar so jim vsiljevali. Kot na vse tisto, kar smo zaradi večinske vere morali delati in poslušati. Toda večina naših otrok je bila na te razmere predčasno poučena in zato pripravljena. Dehnar nas je pogosto opozarjal z besedami: Misli tako, kot čutiš in verjameš, ne pa, kar ti ne naši pridigajo”. Seveda pa je vsak staroverski otrok pri sebi imel vedno ploščati prodnik krint, ki je ploskev kamenčka vsaj na eni strani razdelil na štiri dele, oziroma na štiri tročane, ki so imeli sredinsko točko skupno. Krint je seval veliko moč in tako odbijal, kar so ti vsiljevali. Iz istih razlogov so ga fantje vzeli, ko so šli k vojakom. Dekleta pa, ko so šla na tuje. Uporaben pa je bil tudi proti vsakemu vsiljevanju, tudi proti fantom, ki so bili nasilni do deklet.


  • Share/Bookmark

Staroverci- trojak, ojačevalec energije

Osnova, da trojak sploh stoji, so te tri palice imenovane starce. Na vrhu teh je postavljen rogin, v katerega je zapičena pušpanova vejica. Vsi trije njegovi kraki pa povezujejo vse tri starce. Oboje skupaj pa predstavlja Nikrmano. Pod roginomje železna rinka, ki daje cvekniku spodaj dodatno moč. Vse zbrane moči iz trojaka preidejo spodaj v cveknik, ki jih usmeri in odda v telo ali kakšno stvar, ki leži pod njim. Rinki potem sledi rešten, ki predstavlja nebo z luno, soncem in zvezdami, ki jih povezuje tročan. Vse te sile pa se naposled prav tako usmerijo v spodnji cveknik. Ko trojak postavimo v prostor, le­ta samodejno deluje, tako da izniči vse slabe sile in tako onemogoča hudemu duhu in drugim sovražnim silam, da bi prišle v hišo. Kot vidiš, sedijo” starcev vdolbinah vseh treh bulcen, ki imajo prav tako zbrane vse močne sile reke, ki jih je tisočletja brusila in oblikovala s svojmi mirnimi in divjimi vodami.

Tu pri nas ga je imel le stari Brezar, ki je z njim tudi zdravil. Žal je bil njegov trojak med prvo svetovno vojno uničen, od njega pa so se ohranile le vse tri bakule.

Tega pa je okoli leta 1920 naredil mladi Brezar, ki ga je kot njegov oče, vseskozi uporabljal večinoma doma, zelo redko pa izven hiše. Razen takrat, ko so iskali vodo in zaklad. Nekoč so z njim v gozdu tudi odkrili kraj, kjer je bil zakopan izginuli domačin. Tega je do njegove smrti uporabljal tudi mladi Brezar.

Kot otrok sem si nekoč z zarjavelo žico opraskal levo roko. Naslednji dan je bila roka zelo zatečena, rana pa se je vnela in postala gnojna. Ker sem ponoči že čutil bolečine, sem moral k Brezarju. Sprva mi je dal piti grenko tekočino,za tem pa mi je rano spral in nanjo začel kapljati vročo smolo, da sem vpil od bolečin. Seveda sem se kmalu umiril, tako da sem se lahko ulegel pod trojak in si obenem položil bolno roko na trebuh. Šele takrat je lahko Brezar nanjo usmeril cveknik tako da sem se pomikal, kot je zahteval. V takšnem položaju sem ležal toliko časa, da sem zaspal. Ko sem se prebudil, mi je z žlico ponudil še neki prašek, ki sem ga moral splakniti s toplim kozjim mlekom. Nato sva s prijateljem, ki me je spremljal, odšla domov. V veselje vseh sem bil čez dva dni popolnoma zdrav. Čeprav imam tisti trojak doma že nekaj let, nisem niti pomislil, da bi ga preizkusil, saj dobro vem, da je zato potrebno imeti tudi veliko znanja o zeliščih. Predvsem pa moraš imeti v sebi še posebno moč, ki je dana le redkim. Danes tu okoli takšne moči gotovo nima nihče.

Oba, tako stari kot tudi mladi Brezar, sta pod cveknik dajala tudi zelišča,semena in drugo z namenom, da bi dobila še dodatno moč.

  • Share/Bookmark

Staroverci – brtin, čarobna palica

Brtin je imel le gospodar hiše, ki ga je vedno hranil nad vrati izbe. Brtin se je namreč enačil z lastništvom hiše. O tem so bili seznanjeni vsi, ki so živeli v hiši. V običaju je bilo, da ga je gospodar, ko je domačijo prevzel eden od sinov ali pa zet, izročil njemu.

Brtin je po ljudskem glasu izdeloval tisti, ki je v kraju zdravil z zelišči in tudi zagovarjal. Slišal sem praviti, da je bil na našem koncu zadnji izdelovalec brtinov nekdo, ki je živel tam nekje pod Čančami v neki samoti ob Lepenki. Vendar je bilo to zelo davno, ker ga ni nihče več poznal. Vedeli so le, da je bil posebnež, ki se je rodil v srajčki in ki je znal hoditi v ris. Menda so mu rekli Kvejc. Brtin lahko opišem zelo natančno

Izdelan je bil iz nagnojevega lesa, da bi trajal večno, ker ta les sploh ne zgnije. Debelina brtina je bila za dva prsta, dolžina pa za laket. Danes je to 3 cm debeline in 50 cm dolžine. Na obeh koncih je bil v prerezu palice vrezan enakostranični trikotnik, torej tročan. Na konicah trikotnika pa je bil po dolžini palice vrezan žleb. Ti trije žlebovi so tako povezovali trikot­nika na obeh koncih palice. Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, torej s krči ali ozeblinami, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Izboljšanje je bilo kmalu vidno. Z brtinom so prav tako gladili tudi bolno živino ali tisto, ki se ni ubrejila. Na enak način so pomagali tudi bolnikom ali ženski, ki ni mogla zanositi. Brtin pa je skrbel tudi za plodnost polj in semen. Zaradi vsega tega ne preseneča, da so ga imeli za čudežno palico

  • Share/Bookmark