Vnosi v kategoriji 'zdravje' ↓

Rožmarin ( Rosmarinus officiales )

Iz lekarn strica Marča :  ROŽMARIN ( Rosmarinus officiales )

Rožmarin je trajnica in izvira iz Sredozemlja. V toplih krajih zraste do višine 2 m, medtem ko pri nas manj. Najbolj pogosto se ta dišavnica sadi v lončke, saj ne more prezimiti zaradi zim na prostem. Je zimzelena rastlina, z igličastimi listi, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Nabirajo se iglice od aprila do oktobra, mlade poganjke pa od aprila do junija. Posušen rožmarin ne izgubi svojega vonja. Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s potaknjenci.

Obstoja več vrst rožmarina, vendar so v kozmetiki poznani trije tipi , opredeljeni po značilnosti vonja eteričnega olja :

- tunizijski ; svež vonj po evkaliptusu ( prevladuje 1,8 cineol )

- španski ; vonj po kafri ( prevladuje kafra )

- francoski ; najbolj nežen vonj ( prevladuje verbena ).

Eterično olje ( 1 – 2,5 % ) se dobiva z parno destilacijo listov in je brezbarvna do rahlo rumenkasto obarvana oljna tekočina, močnega vonja. Deluje protibakterijsko, protiglivično in antioksidacijsko. Pospeši celjenje ran, ker zmanjšuje vnetne procese in pospešuje obnavljanje kožnega tkiva.

Sestava učinkovin v listu:

Triterpenoidi : oleanolska kislina ( 10%), ursulna kislina (5%)

Tanini : rožmarinska kislina ( 2,5%)

Eterično olje (1-2,5%) : 1,8 cineol (20-50%), alfa pinen (15-25%), kafra (10-25%), kamfen (5-19%), borneol (1-6%), bornil acetat, beta karofilen, p-cimen, limenon, linaleol, miren, teineol, verbena (skupaj 2-5%)

Diterpenoidi : karnazol , karnazolna kislina (0,35%)

Flavonoidi

Izvleček, ki vsebuje karnazolno kislino, karnazol in rožmarinsko kislino, je po učinkovitosti primerljiv s sinteznimi antioksidanti, kot sta BHA in BHT. Deluje protivnetno in protibakterijsko, zato se v kozmetiki uporablja za nego aknaste in nečiste kože. Ker povečuje prekrvavitev , deluje tudi protibolečinsko, kar se izkorišča v športni kozmetiki. Zaradi vsebnosti ursulne in oleanolove kisline se oživi lasni mešiček, zato se uporablja rožmarin tudi za šampone za nego las ( proti izpadanju).

Literatura tudi navaja, da rosmanol, ki je naravni polifenol, deluje kot anioksidant in zaviralec rasti tumorjev.

Tudi za karnasol navajajo njegove lastnosti antioksidanta in celo, da preprečuje nastanek raka. Karnasol je v obliki belih kristalov in je slabo topen v vodi ( 30 mikro gramov/ ml). Bolje je topen v alkoholu in drugi organskih topilih. Je zelo nestabilen in občutljiv na temperaturo. V prevretkih ga je zelo malo in še ta hitro razpade.

Rožmarinska kislina, ki se nahaja tudi v žajblju, poprovi meti, timijanu, melisi, gabezu, naj bi bila uporabna v kozmetiki zaradi protimikrobnega, protivnetnega delovanj in preprečevanja izpadanja las. Učinkovita naj bi bila proti herpesu. Raziskave potrjujejo učinkovitost proti raku slinavke, jeter, pljuč. Zaradi netoksičnosti ima velik potencial uporabe v zdravstvu. Je bel prah, ki je v vodi topen. Tališče je pri 171 st. C. Precej je uporabna v živilski industriji kot dodatek, ki podaljša rok trajanja živilom.

Cineol povečuje možganske sposobnosti in spomin, zavira odmiranje možganskih nevronov in zavira razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. V Angliji celo beležijo znaten porast prodaje eteričnega olja rožmarina v času študentskih izpitov.

Seveda pa je sestava in izkoristek učinkovin odvisna tudi od postopka ekstrakcije rožmarina.

Izkoristki so pri različnih postopkih in uporabe topil naslednji:

destilacija z vodno paro izkoristek 3,2 % ( eterično olje in komponente v hidrolatu)

Ekstrakcija ( rastlina se namaka v topilu, ki se nato oddestilira)

Topilo: alkohol izkoristek 29 %

diklormetan izkoristek 30 %

toluen izkoristek 62 %

Za vsakdanjo uporabo iz teh podatkov vidimo, da so vodni izvlečki manj učinkoviti, saj voda izluži le nekatere komponente. Alkoholne tinkture imajo boljši izkoristek. Uporaba toluena pa je primerna le za farmacijo.

Zaradi slabe topnosti karnasola in njegove termične nestabilnosti, nekateri avtorji priporočajo pripravo čaja tako, da se suhe liste rožmarina prelije z vročo vodo ( do 70 st.C) in pusti stati 10 minut. Čaj se bi naj užival le sveže pripravljen.

Pet kapljic eteričnega olja na žlici medu je dovolj, da se na potovanjih rešimo težav z zastrupljeno hrano (6). Preventivno naj bi po njegovem mnenju človek zaužil 10 listov iz svežega rožmarinovega grma.

Dr. Neuthaler uvršča rožmarin med strupene rastline. Pogoste so bile zastrupitve pri abortusih. Odsvetuje ga nosečnicam in astmatikom ter ljudem s povišanim krvnim tlakom. V tistih časih je bilo znano protibolečinsko in protirevmatsko sredstvo opodeldok, ki je bilo trdno, brezbarvno z opalnim efektom narejeno mazilo, vonja po kafri. Sestava; medicinsko milo, kafra, vinski cvet, eterično olje timijana in rožmarina, tekoči amonijak.

Eterično olje širi žile, poveča prekrvavitev. Na koži povzroči vnetje, zato ga ne uporabljamo samostojno, pač pa v kombinaciji z drugim nosilnim oljem ( olje grozdnih pečk, olje iz mareličnih koščic, mandeljevo olje, olivno olje…).

Čaj poveča pritisk, pospeši krvni obtok, odpravlja bledico, poživi delovanje jeter in želodca. Willfort priporoča dnevno dve čajni skodelici rožmarinovega čaja.

Za revmo priporoča masiranje z rožmarinovim cvetom. 10 g eteričnega olja zmešamo s pol litra alkohola ( 70%) ali močnega žganja, dobro premešamo in shranimo v zaprto posodo.

Pri težkih očeh priporoča spiranje oči z mlačnim čajem iz mešanice rožmarina in kamilice. Pri tem je potrebna previdnost, saj okulisti danes celo blago kamilico odsvetujejo za spiranje oči.

Pri težavah , kot so duševna izčrpanost ( danes bi temu rekli stres), jalavost ženske, bledica, za razstrupljenje ( čiščenje krvi in odvajanje vode) priporoča tri šilca rožmarinovega vina dnevno; na tešče, eno uro pred kosilom in eno uro pred večerjo. Rožmarinovo vino pripravimo tako, da 70 g listov namakamo 4 dni v enem litrov belega vina. Potem vino odcedimo in shranimo v steklenici.

Novejši viri ne govorijo več o strupenosti rožmarina, saj se posebno v mediteranski kuhinji uporablja kot začimba in dišavnica v kulinariki. Še vedno pa se odsvetuje nosečnicam in opozarja astmatike na možnost oženja dihalnih kanalov. Ta opozorila veljajo pri uživanju ali intenzivnem vdihavanju ( aromoterapija), medtem ko je zunanja uporaba popolnoma varna ( kreme, mazila, tinkture za masažo). Le pri uporabi eteričnega olja se je treba zavedati, da draži kožo in se ga zato ne nanaša v koncentrirani obliki ( doda se mu kakšno drugo nosilno olje).

Rožmarinovo olje, razredčeno v enem od nosilnih olj ( sam sem uporabil olivno) dejansko pri masiranju poveča prekrvavitev, mišicam se povrne moč, bolečine se ublažijo. Nanašanje tako pripravljenega masažnega olja na splovilo, poveča erekcijo, saj nekateri avtorji na forumih to ugotavljajo.

Uporaba prevretka rožmarina pa na fižolu ( bakterijska pegavost) kljub deklariranem protiglivičnem delovanju ni bila uspešna.

Literatura:

http://zdravplanet.blogspot.si/2008/01/romarin-rosmarinus-officinalis.html

http://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/rozmarin-navadni-rosmarinus-officinalishttps://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303644.pdfhttps://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=https://en.wikipedia.org/wiki/Rosemary&prev=search

https://www.dr-feil.com/lebensmittel/rosmarin.html

https://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://www.fanpharma.com/rosemary-extract-20-rosmarinic-acid/&prev=search

Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba, 1983 Založba obzorja Maribor

Heinrich Neuthaler , Zdravilna zelišča , 1077 Založba tržaškega tiska

David Hoffmann, Celostno zdravljenje, zelišča , 1999 Založba Mladinska knjiga

Damjan Janeš, Nina Kočevar Glavač, Sodobna kozmetika , 2015

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=829

Rezultat iskanja slik za rožmarin slike

  • Share/Bookmark

Tablete! Jemati ali ne ?

Nekateri prijatelji zdravega življenja in alternativne medicine me opozarjajo na škodljive posledice in stranske učinke zdravil. Pri znancu, ki jemlje tablete proti povišanim krvnim tlakom in budno spremlja stranske učinke, je zdravniku že zmanjkalo izbire ustreznega zdravila.

Pa sem tudi sam prebral natančna navodila in ugotovil , da tega zdravila ne smem jemati, če jemljem kakšno zdravilo, ki vsebuje substanco X, Y ali Z samo ali v kombinaciji z x1, y, in z 1. Torej moram temeljito proučiti tudi druga zdravila, saj se do sedaj nisem toliko posvečal njihovim aktivnim sestavinam. Nekako sem mislil, da že zdravnik ve, kaj paše skupaj in kaj ne.

V poglavju drugi nezaželeni učinki ( največ 1 od 10 bolnikov). Halo! To ni tako malo. To je 10 %.

-okužba zgornjih dihal, bolečine v grlu,vnetje sluznice v nosu, virusna okužba.

Težave z nahodi, kašljanjem, bronhitisom, celo pljučnica so pri meni pogosti gost. Žena pravi, da so to bolezni kadilcev in da je zadnji čas ( če je še?) , da preneham s kajenjem.

Nima prav. Vzrok je v stranskem učinku zdravil.

-očesne bolezni, motnje vida

Bo držalo. Pogosto me pečejo oči in okulist je ugotovil, da se maščobe v vekah prekomerno izločajo, kar povzroča stalna vnetja. Rešitev je morda v uživanju omega 3 kislin in pregrevanju oči.

Na stranske učinke zdravil pa okulist še pomislil ni.

-možganska kap

Halo! Tablete za uravnavanje krvnega tlaka jemljem zato, da ne bi bilo možganske kapi in ne zato, da bo možganska kap posledica stranskih učinkov.

-Šumenje v ušesih , vrtoglavica

Na spletu sem prebral, da so te težave pogoste pri starejših, ki pa so posledica izločanja kalcija v ušesu in so običajno prehodnega značaja. Očitno nihče od avtorjev ne bere stranskih učinkov.

-Kratka sapa

Žena trdi, da je to zaradi cigaret, ki so zmanjšale pljučno kapaciteto, zaradi prekomerne teže in pomanjkanja kondicije.

-srčni infarkt

Tega stranskega učinka še nisem doživel. Skoraj nedostojno je, da zdravila za znižanje krvnega tlaka povzročijo lahko infarkt. Zakaj pa sploh zniževati tlak, če sta lahko možganska kap in srčni infarkt posledica stranskih učinkov jemanja tablet?

-odtekanje nog

Do sedaj je veljalo v laični javnosti, da je to posledica pešanja srca, zastajanja vode, premalo gibanja. Problem smo reševali z diuretiki ( kopriva) , z krepitvijo srca ( srčna moč) in ojačanje žilnih sten ( divji kostanj). Sedaj pa tole; posledica jemanja tablet!

Naštel sem le tiste stranske učinke, ki zadenejo do 10 % bolnikov in so lahko posledica tudi drugih, starostnih sprememb, saj tablete za znižanje pritiska praviloma jemljejo le starejši.

Ko je moj sosed prebral pri osemdesetih letih priložena navodila, je takoj prenehal z goltanjem tablet, ker mu je naenkrat postalo jasno, od kod zatekanje nog, težka sapa, vrtoglavica in impotenca.

Odločil se je za homeopatijo. Pri homeopatskih kroglicah , ki jih dobi kar pri homeopatu, pa ni stranskih učinkov. Ne dobi priloženih navodil s stranskimi učinki.

Sam ne vem, kaj storiti. Iz začetkov homeopatije so bila zdravila zelo agresivna, saj so morala že v nizkih koncentracijah sprožiti podobne učinke, kot zdravljena bolezen. Pri zeliščarjih beremo vedno znova, da so nekatere zdravilne rastline strupene, kot so npr. gabez, pelin, divji kostanj, šentjanževka… Za druge pa se bo to šele odkrilo.

Zdrava prehrana se morda že jutri izkaže za nezdravo. O uporabi nekaterih čudežnih pripravkov so mnenja deljena. Koloidno srebro, natrijev klorat, soda bikarbona, alkalna voda, mikro elementi, kromove spojine in podobno so primeri dialektike, ko dosedanje trditve ne držijo več.

Mislim, da ima mentalno zdravilstvo še najmanj negativnih učinkov, pa naj gre za talismane, energetske objekte orgonske energije, preusmerjanje kozmičnih vibracij ali pa enostavno čiščenje čaker

Rezultat iskanja slik za tablete stranski učinki slike

  • Share/Bookmark

Gabezovo in kostanjevo mazilo

Gabezovo mazilo in mazilo divjega kostanja

Na spletu je veliko receptur, ko zeliščarji pražijo zdravilne rastline na vroči svinjski masti. Pogosto gre za praženje gabezovih korenin ali pa zmečkanih plodov divjega kostanja. Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba ( Založba obzorja 1983) v poglavju o gabezu govori, da se sveže, posušene gabezove korenine pražijo na vroči svinjski masti, dokler se ne razpustijo. Vroča mast se precedi skozi laneno krpo in tako dobimo odlično gabezovo mazilo. Na podoben način ustvarja svoja mazila mnogo ljubiteljev, tudi za trg. Po podobnem postopku nekateri delajo mazila za vene na osnovi divjega kostanja tako, da zmečkane plodove divjega kostanja pražijo na vroči masti. Tudi veliko se izdelujejo mazila na osnovi vazelina ali oljnih maceratov ( rastlina namočena v olje).

Pri dilemi oljni ali alkoholni izvleček je potrebno najprej opredeliti ( najti v literaturi ) glavno aktivno učinkovino, ki ima zdravilni učinek. Pri nekaterih rastlinah je teh spojin več in ni ene dominantne, na katero bi se fukusirali.

Pri gabezu (Shymphytum officinale) je glavna učinkovina alantoin, ki je oksidacijski produkt sečne kisline. Klinično dokazano pospešuje celjenje ran. Je bel prah, z gostoto 1,45 g /ml. Tališče ima pri 230 st.C in se pri tej temperaturi že razkraja. Topen je v vodi in alkoholu. Topnost pri 70 st.C je 4 g/100 ml. Netopen je v oljih in masteh. V rastlini ga je 0,6 – 1,0 % . Največ ga je v koreninah.

Torej delanje oljnih maceratov in praženju na svinjski masti ni pravi način za ohranitev glavne učinkovine. Bolje je uporaba vodnega izvlečka ( poparek, čaj) ali pa alkoholne tinkture, ki jo lahko tudi dodajamo v fazi izdelovanja mazil v vročo oljno ( mastno ) podlago, vendar postopoma, da lahko alkohol odhlapi.

Skoraj čudežni celitelj ran je zaradi vsebnosti pirolidinskih alkaloidov prišel na črn seznam tako, da se priporočajo gabezovi preparati le še za zunanjo uporabo in še to ne več kot 10 dni skupaj, na nepoškodovani koži ( brez odprtih ran). Pirolidinski alkaloidi so strupeni za jetre in lahko povzročajo mutagenost in so posledično rakotvorni. V kozmetični industriji se uporablja čisti alantoin, ki v kremah odlično ščiti in neguje kožo ( vlaži, celi rane, odpravlja gube…).

Strah zaradi strupenosti alkaloidov je pretiran, saj se pirolidinski alkaloidi le zelo malo absorbirajo skozi kožo.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L )

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čiščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če rastopino stresamo, se dobro peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenu hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 % ( iz knjige Naravna kozmetika).

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkovito ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se ekstrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

  • Share/Bookmark

Zdravstvena reforma

Koalicija se maje v pričakovanju  predloga zdravstvene reforme, ki bi jo naj pripravila ministrica do sredine decembra,  po nekajkratnih podaljških. Ne razumem, od kod pričakovanje , da bodo strokovne analize dale  ustrezne rešitve. Dejansko se delamo »tošote«.

Običajno postopek teče tako, da se koalicijski partnerji dogovorijo za cilje in kako te cilje doseči.

Postavljanje ciljev je domena politike in v primeru zdravstvene reforme so ti:

1. javno ali zasebno zdravstvo in v primeru kombinacije njun odnos.

2. za koristnike brezplačno ali plačljivo zdravstvo in v primeru kombinacije, kaj in koliko je samoplačniškega dela ( kot npr. v zobozdravstvu) oz. participacije, ki smo jo v socializmu že poznali.

3. do katerih zdravstvenih uslug smo upravičeni iz vidika javne blagajne ; pacientu mora biti jasno, da ne izsiljuje posebnega zdravstvenega obravnavanja v tujini. Pojasnilo bi razrešilo zdravnike nenehnih pritiskov pacientov, svojcev in tudi javnih medijev. Za takšne primere so paketi dodatnega zavarovanja pri zavarovalnicah.

4. Ali želimo ohraniti za financiranje javnega zdravstva Zdravstveno blagajno in jo morda okrepiti z prenosom dodatnega zavarovanja. S tem pa ukiniti Vzajemno in odvzeti ta posel komercialnim zavarovalnicam.

Ko se koalicija poenoti v ciljih, je stvar stroke in tehnologije izdelava podrobnosti. Takrat v predlaganem programu ni presenečenj, so le manjše kozmetične napake, ki ne odmikajo dogovorjenih ciljev.

Plačilo tujih strokovnjakov, da so ugotovili, da je naše zdravstvo dobro, sem razumel le kot utišanje tistih, ki trdijo, da je le v zasebnih rokah vse učinkovito in da je država nujno slab gospodar. Včasih je pač potrebno za argumentiranje poklicati stroko, za katero pa že tako vemo, da se prostituira za dober denar. In po možnosti morajo biti zveneča imena.

Je pa v vsakem dogovoru potrebno poštenje in še posebno v politiki, ko gre za interese naroda. Taktiziranje Desusa in SD je nekorektno, še posebno, če so se že poenotili in uskladili pri ciljih in poteh zdravstvene reforme. Takrat je majanje vlade ali odstavitve ministra, ker bo naš človek ostal brez vpliva. položaja ali posla, neprimerno.

Floskule » za pacienta gre« so demagogija v stilu Cankarja » za narodov blagor«.

Korupcija, čakalne vrste, preplačana zdravila pa so pojavi, ki jih sama zdravstvena reforma ne bo rešila. Te pojave bi lahko omilili brez reforme v okviru že veljavnih predpisov. Centralizirana nabava, kontrola primerjalnih cen in direktna povezava z proizvajalci so odvisni od volje lastnika bolnišnic ( države). Seveda bi takšni ukrepi temeljito premešali denarne tokove in prizadeli predvsem dobavitelje , ki so bližje levim strankam. Morda je tudi od tod napajan gnev Židana in Erjavca.

Pa še o čakalnih vrstah.

V začetku te vlade, še posebno pa v času Bratuškove, ko je bila akcija » skrajšamo čakalne vrste« v polnem teku, so zasebne ambulante reševale zagato tako, da so sprejemale le določeno število naročil v stilu: Gospod, trenutno ne sprejemamo naročil. Poskusite ponovno naslednji mesec po 25.

Danes pa so se vrednote spremenile. Dolge čakalne vrste so merilo uspešnosti bolnišnice in zdravnika. Zadnjič se je pohvalila mama zdravnika: Moj sin ima že čakalno dobo 3 mesece. Spoznali so njegove sposobnosti in naval narašča. Veš, njegov sošolec ni tako uspešen. Njegova čakalna doba je samo dva meseca.

  • Share/Bookmark

Za otekle, mrzle in boleče noge

Preparat za otekle, mrzle in boleče noge

Za boleče, otekle in mrzle noge sem koncipiral preparat na osnovi poltekoče kreme.

Osnovni učinkovini sta kapsicin ( izvleček pekoče paprike) in escin ( izvleček divjega kostanja), dodatki v vodni fazi pa čaj hmelja ( za staro kožo) in žajblja ( za protiglivično delovanje).

Preparat je izdelan kot poltekoča krema po navodilih knjige Heike Kaeser Naturkosmetik selber machen

Kreme so v bistvu vse emuzije maščobne in oljne faze. To dejstvo nam omogoča, da uporabljamo oljne in vodne ( deloma tudi alkoholne ) izvlečke, ki jih med mešanjem z dodatkom emulgatorja spravimo v stabilno suspenzijo. Dodajamo lahko tudi zgoščevalce za vodno in oljno fazo, če želimo dobiti kremo bolj gosto in kompaktno. Dodajamo lahko tudi dodatne učinkovine, kot so vitamini, hialuronska kislina, vlažilce ( glicirin, sečnina), arome… Na koncu dodamo konservans , ki se lahko uporablja v naravni kozmetiki ( Cosgard) in s tem podaljšamo rok trajanja izdelka do 1 leta.

Osnovni recept.

20-30 % oljne faze

( uporabil izvleček pekoče paprike v olivnem olju)

2-3 % emulgatorja ( Montanov 68 )

1 % zgoščevalec ( cetil alkohol)*

70-80 % vodne faze

20 % izvleček divjega kostanja v alkoholu

50-60 % čaj iz hmelja in žajblja

1 % zgoščevalca za vodno fazo ( ksantan gumi)

Postopek dela:

Oljno fazo segrejemo na 75 st.C ( na vodni kopeli) in s paličnim mešalnikom dobro premešamo, da se emulgator in zgoščevalec raztopita v olju.

Tudi vodno fazo segrejemo . Najbolje je, da pred pripravo skuhamo zeliščni čaj, da je vroč . S segrevanjem uničimo tudi prisotne mikrobe, ki bi kvarno vplivali na rok trajanja izdelka.

Vodno fazo med mešanjem po obrokih dodajamo med intenzivnim mešanjem v oljno fazo. Mešamo 2-4 minute.

Vzamemo dobljeno emulzijo iz vodne kopeli in na konco med mešanjem dodamo v vodi raztopljeno sečnino, konservans, morda 2-3 kapljice eteričnega olja, ko se ta ohladi na cca 40 st. C. Pri tej temperaturi dodajamo vse dodatke, ki so temperaturno neobstojni.

Emulzija dobi svojo končno podobo šele naslednji dan. Praviloma so vse dobljene emulzije bele barve, razen v primeru dodatkov barvil ali reakcije posameznih učinkovin. Čaj iz tropotca ali žajblja da emulziji rahlo rjavkasto barvo.

Trdoto in tekočnost kreme reguliramo tudi z izbiro oljne faze ( dodatek voskov, kokosovega olja, palmovega olja, karitejevega masla, ki so že v osnovi v trdni ali poltrdni obliki) ter seveda z zgoščevalci.

Tudi v tekočo fazo lahko dodamo zgoščevalce.

Alkohol sam po sebi ni problem ,saj znižuje površinsko napetost in s tem olajša emulgiranje. V kozmetiki se uporabe alkohola izogibajo, vendar pa v kremah za zdravljenje ni odveč, saj deluje dezinfekcijsko, širi pore za lažjo penetracijo učinkovin skozi kožo in omogoča uporabo tudi tistih učinkovin, ki so topne v alkoholih. Vendar pa moramo vzeti v obzir izkušnjo, da zgoščevalci za vodno fazo ne delujejo v alkoholu, če ne vsebuje vsaj 50-60 % vode.

Izdelava omenjene emulzije je seveda mogoča brez zgoščevalcev, le krema bo bolj redka. Brez emulgatorja pa verjetno ne bo šlo, čeprav je izveček divjega kostanja tudi površinsko aktivna snov

(saponini). Če pa se odločimo za delo brez emulgatoroja, bo pač potrebno pred vsako uporabo dobljeno emulzijo dobro pretresti. Olivno olje sem uporabil zaradi dejstva, da je dosegljivo, ni predrago in od olj najglobje prodira v kožo. Predre celo barierno plast, kar za kozmetiko ni zaželjeno in lahko povzroča alergije na koži. Zato ga za nego dojenčkov odsvetujejo.

Jaz sem še vročo ( ker je bolj tekoča) nalil v malo steklenico od mineralne vode Donat. Dobil sem poltekočo kremo, ki dejansko zelo učinkovito in hitro deluje pri mrzlih, bolečih in oteklih nogah. Uporabljam jo tudi za boleče kolke in koleno. Učinkovito deluje tudi proti mravljinčenju v prstih nog po kemoterapiji.

Pri delu krem je potrebna visoka higiena dela. Priporočljivo je ves pribor in posodo pred uporabo razkužiti s koncentriranim alkoholom. Lahko se nabavi za ta namen 96 % alkohol, ki je namenjen predvsem za špiritne gorilnike in je poznan na trgu pod imenom bioetanol. Cena je bistveno nižja kot pri lekarniški izvedbi ( cca 3 evre/ l ).

OPIS aktivnih učinkovin in dodatkov:

1. Pekoča paprika ( Capsicum frutescens L.) (preberite.si/tag/kapsaicin/)

Kapsaicin, ki ga vesebuje pekoča paprika,  ne pripomore samo k pekočemu okusu, ampak ima tudi različne zdravilne lastnosti. Splošno razširjeno mnenje, da pekoča hrana ni dobra za želodček, je zmotno, velja ravno nasprotno, kajti kapsaicin poveča izločanje želodčnega soka ta pa ščiti želodec. Kapsaicin deluje tudi protivnetno, saj blokira P substanco, katera je pomembno povezana z različnimi vnetnimi procesi v telesu. Dolgotrajno uživanje je lahko dobra preventive pri preprečevanju razvoja artritisa. Kapsaicin preprečuje tudi bolečino, ki je povezana s psoriazo, artritisom in diabetično nevropatijo. Ker dokazano znižuje tudi nivo holesterola in trigliceridov v krvi, na tak način preprečuje nastajanje krvnih strdkov, kar pomeni, da je manj možganske kapi in tromboze ter različnih srčnih obolenj. Po ajurvedi naj bi pekoči okus stimuliral apetit in izboljševal prebavo, prebava pa je zelo pomembna za naše dobro počutje. Kapsaicin je vazodilatator, kar pomeni, da širi žile po vsem telesu in to vpliva tudi na vaše spolno življenje…torej je afrodiziak. Ker vsebuje veliko beta-karotena, pro-vitamina A in vitamin C, nam povečuje odpornost in hrani naš imunski sistem. Uporabljamo ga tudi kot preventivo v boju z rakom na prostati, dovolj je že 400mg kapsaicina trikrat tedensko. Ker pekoči okus feferona povečuje termogenezo (ustvarja toploto v telesu), telo troši več kalorij in pomaga v boju s preveliko telesno težo. Kar nekaj super lastnosti pekoče paprike je naštetih, zato premagajmo strah pred njegovim pekočim okusom in ga začnimo uživati …seveda v omejenih količinah.

Poglejmo še koliko skovilov vsebujejo različne vrste feferonov

  • Sladka paprika – 0 skovilov
  • Pepperoncini – od 100 do 500 skovilov
  • Passila – od 1000 do 1500 skovilov
  • Rocotillo – od 1500 do 2500 skovilov
  • Jalapeno – od 2500 do 5000 skovilov
  • Tabasko, kajenski poper –  od 30000 do 50000 skovilov
  • Habanero – od 360000 do 500000 skovilov
  • Naga viper, infinity čili –  od 855000 do 1500000 skovilov

Tabasko je pripravljen iz rdečega habanera in ima jakost 8000 skovilov. Feferone postopoma dodajajte v svoj meni, tako v surovi obliki kot v obliki prahu, seveda v zmernih količinah, da ne bo kdo od družinskih članov in prijateljev pristal na urgenci. Količina pekoče paprika, ki jo nameravamo zaužiti, je seveda odvisna od njene jakosti, nobeno pretiravanje pa ni dobro,

Kaj pravi knjiga Narava kozmetika o feferonih

Delovanje in uporaba

Izvlečki pekoče paprike, ki vsebujejo kapsaicinoide, imajo močno dražeče delovanje na kožo in sluznice, povečujejo prekrvavitev in dajejo občutek toplote. Niso primerni za nego občutljive kože. Zaradi močnega učinka kapsacionidov koncentracija ne sme preseči 0,25 %. Lahko jih uporabimo v športni kozmetiki in v kozmetičnih izdelkih za nego lasišča proti prhljaju in za preprečevanje prekomernega izpadanja las. Poskusi so pokazali, da lahko izvlečke paprike, v katerih prevladujejo karatenoidi, uporabljamo kot antioksidante za zaščito kože pred oksidativnim stresom in kot rdeče barvilo v kozmetičnih izdelkih.

Od kapsaicionidov je najbolj prisoten kapsacin ( 66 %). To je bel prah, slabo obstojen,. Je oleofilen in se zato odlično meša ( raztaplja ) v oljih. V vodi je slabo topen (0,0013 g/ 100 ml ). Dobro topen je v alkoholu, etru. benzenu, nafti…

LD 50 pri miših je 47,2 mg/ kg teže.

Zaradi izrazito pekočega okusa ni resnih zastrupitev pri človeku. Le pri zaužitju čistega kapsacina v kapsulah ( za hujšanje, saj poveča izgorevanje hrane) so poznani primeri zastoja srca.

Se pa kapsacin uporablja tudi v sprejih za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, prav tako tudi v sprejih za obrambo .

Opomba: Pekoč okus v ustih odstrani smetana, mleko ali olje. Najbolj pekoči deli paprike so okoli peclja in zgornjega dela notranjosti, kjer se nahaja seme.

Opomba ( izdelava izvlečka).

Ker je kapsicin topen v oljih, sem ostre feferone ( narezane na manjše kose) namočil v olivnem olju in jih med občasnim stresanjem namakal do 30 dni. Najboljše je na temnem prostoru, saj so olja in tudi kapsicin občutljivi na svetlobo in povišano temperaturo ( staranje olj). Potem sem olje odcedil in ga spravil v steklenico. Pri izvlečkih na bazi olj je boljše delati s suhimi snovmi ( posušen in zmlet čili ali feferon), saj voda v olju skrajša življenjsko dobo oljnega izvlečka ( olje se hitreje pokvari).

2. Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L ) iz knjige naravna kozmetika.

V plodovih divjega kostanja je 3 do 5 % saponinov.

Izvlečke divjega kostanja, ki vsebujejo saponine, lahko uporabimo kot površinsko aktivne snovi kot koemulgatorje in solubilizatorje za čisščenje kože in las, vendar moramo poudariti, da saponini močno dražijo sluznice, zato v kozmetičnih izdelkih niso pogosti. Izvlečki divjega kostanja zmanjšujejo propustnost kapilar. To delovanje temelji zlasti na učinkih escina, ki zavira delovanje elastaze in ohranja elastičnost žilnih sten. Posledica tega je zmanjšanje zabuhlosti in oteklin, zato jih lahko uporabimo v proticelulitni negi, proti podočnjakom, oteklim nogam in v športni kozmetiki.

Escin je skupno ime za triterpenske saponine, med katerimi so najpomembnejši alfa in beta escin ter kriptoescin. Escin je bel prah, dobro topen v vodi. Če razstopino stresamo, se dobroo peni, saj so saponini površinsko aktivne snovi. Topnost: v vodi 5 % , v etanolu 2 % , v metanolu 50 %.

Escin zmanjšuje krhkost kapilar, preprečuje iztekanje tekočin v medcelični prostor in tako zmanjša otekanje. Deluje tudi protivnetno in zavira encima elastazo in hialurionidazo, ki sta odgovorna za razgradnjo kapilarnega endotelija in zunajceličnega ogrodja. Klinične raziskave dokazujejo učinkovitost peroralnih preparatov z escinom pri zdravljenju hemoroidov, kroničnega venskega popuščanja, krčnih žil in venske varikoze. Znanstvenih dokazov o učinkovitosti pripravkov za nanos na kožo ni, kljub temu pa je uporaba gelov z escinom zelo pogosta. Vsebnost escina je v teh izdelkih 1 do 2 %.

Nedavno je bilo dokazano, da izvleček divjega kostanja sodi med učinkovite lovilce reaktivnih kisikovih zvrsti. Zelo učinkoviti ščiti celice pred škodljivimi učinki zunanjih dejavnikov ( npr. sončnega sevanja) in upočasni proces staranja.

Eascin bi naj odganjal pajke, vendar resnih dokazov ni. Prepovedan je v konjerejstvu, saj pri konjih povzroča drhtavico in zmanjša fizično kondicijo živali.

Escin je bel prah, tališče je 220 st.C, pH vodne raztopine je 3-4,5.

Čistega se pridobiva iz posušenega divjega kostanja, ki se zmelje v mlinčku za kavo v prah. Prah se estrahira v 5-10 % alkoholni raztopini vode med ogrevanjem in nato z posameznimi kemičnimi operacijami izloči čist escin ( po patentu).

Opomba: Sam sem dobil kostanjev izvleček tako, da sem divji kostanj najprej zdrobil ( s kladivom) in ga z lupinami vred namočil v alkohol. Namakal sem kakšen teden in občasno vsebino dobro pretresel, da se ekstrakcija pospeši. Po opisanem postopku bi očitno lahko uporabil razredčen alkohol ali celo kar vodo, saj je escin vodotopen. Poskusil sem ga zmleti v mesoreznici, pa ni šlo, ker so lupine trde in žilave. Morda bi bilo smiselno divji kostanj skuhati ( escin je temperaturno obstojen), narediti kostanjev pire in tega namakati v vodi. Vsaka ekstrakcija ( izdelava tinktur) je zelo odvisna od površine snovi, iz katere delamo izvleček. Torej bolj ko je zmleta, boljše je.

Ker je escin v olju in masti netopen, so kreme in mazila pridobljena z namakanjem divjega kostanja v olju ali pa s praženjem na svinjski masti ali vazelinu neučinkovite, saj ne vsebujejo učinkovine escina.

3. Emulgator Montanov 68

Montanov TM 68 je naraven emulgator, sestavljen iz cetearyl alkohola in cetearyl glukosida, biološko razgradljiv. Je samostojen emulgator, ki na koži pušča svilen občutek. Posebej se priporoča za izdelavo bogatih krem za suho in zrelo kožo in izdelkov z večjo vsebnostjo olj in masel. Priporočamo segrevanje obeh faz do 75°C. Izdelek razvije konsistenco po 24-48 urah.

Oljna faza naj bo med 25-40%. Idealen za izdelavo naravne kozmetike. Topen v maščobah. Dodamo v oljno fazo.

  • Share/Bookmark

Staroverci – uporaba kamnov

Žar kamen

Žar kamen je bil zagotovo najskrivnostnejši kamen, ki ga je moral v davni preteklosti vsak graditelj na skrivaj vzidati v hišo. To je lahko storil le v najdaljši noči ob zimskem kresu, ki je tudi rojstvo novega sonca, saj je ob zimskem kresu sonce najnižje na nebu in je zato dan najkrajši, potem pa se začne dan daljšati in sonce sveti močnejše. Zato se ponovno rodi in raste Žar kamen je moral biti del ognjišča prednikov, graditelj pa ga je še zaznamoval z namenom, da bi bil prepoznaven. Ko je bil kamen vgrajen v steno ali tlak, je za njegovo mesto vedel le graditelj, ki je bil prvi gospodar hiše, zato je to z njegovo smrtjo postala neizsledljiva skrivnost vsake hiše.

Žar kamen je v novo nastali dom prenašal moč nevidnih sil prednikov, ki bo skupaj z njim zagotavljala srečo in blaginjo tistim, ki bodo v njem živeli. Zaradi slednjega hiša z vzidanim žar kamnom ni nikoli propadla, razen morda v vojnem času. Tista, ki pa se je porušila, zagotovo žar kamna ni imela, bodisi zato, ker ga niso vgradili, bodisi zato, ker ga je graditelj iz maščevalnosti ali kakšnih drugih nagibov iz hiše odstranil.

V novo hišo so se vedno vselili le takrat, ko je bil žar kamen že vgrajen. Gospodar ga je namreč vzidal, ko je bila hiša še v fazi gradnje ali pa že dograjena. Zgodilo se je tudi, da nekateri potomci tega izročila niso spoštovali; to se je pripetilo tudi pri bližnji domačiji. Vnuk je od nonota, ki je ležal na smrtni postelji, izsilil, da mu je ob križu in sveči izdal hišno skrivnost, torej mesto, kamor ga je vzidal. Ker je bil žar kamen po njegovem mnenju del starega verovanja, ga je po njegovi smrti iz zidu odstranil in na njegovo mesto postavil kamen iz nekega znamenja. Kmalu za tem so hišo prizadele nesreče in smrt. Hiša je imela že pred prvo svetovno vojno udrto streho.

Ognjeni kamni

Takrat, ko so pripravljali apnenico, so vanjo nekateri zdravilci dali tudi take kamne, ki potem v vodi niso razpadli v apno kot drugi. Ti ognjeni kamni naj bi imeli v sebi veliko ognjene moči. Pri zdravljenju so vedno uporabljali le tri kamne. Pred uporabo so jih dali v kotel in jih na ognjišču greli. Ko so postali topli, jih je zdravilka posipala z voščeno “moko”. Preden jih je položila na obolela mesta, je toploto preizkusila z jezikom. Moč teh kamnov je občasno obnavljala tako, da jih je dala v krušno peč skupaj s kruhom.

Doblarski in volarski kamen

Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom, ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo. V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski, ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa. Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Cinč

Cinč je bil majhen najmanj dvobarven in komaj 10 mm velik prodnik, ki je služil kot varovalo pred hudim duhom in urokom. Moja mrzla teta po mamini strani je živela sama v Kozijski grapi in je vseskozi vedeževala, a le ženskam. Odkar je pomnila, je nosila v obleki všit cinč ki so ga nosile vse ženske po materini strani, kdo ve, koliko rodov. Všit je bil v obleko pod levo pazduho. Ko je staro obleko zavrgla in dobila novo, je vanjo všila isti cinč

Že kot mladenka sem teto večkrat obiskala, ker je bila mila in radodarna ženska. Umrla je okoli leta 1930. Ker sem bila v njeni hiši, ko smo jo pripravljali za pokop in tudi po pogrebu, ko sem pomagala spravljati njene stvari, sem se spomnila na cinč Pogledala sem oblačila, ki jih je imela na sebi takrat, ko je umrla, in ga z lahkoto našla. Tiste obleke pa so sosedje izločili, ker niso bile več uporabne. Njen cinč sem hranila v nočni omarici celih štirideset let. Ker vem, da ga nekoč, ko me ne bo več, ne bodo niti opazili, ga raje podarim Vam, ker vem, da cenite stare stvari in običaje. Teta pa mi je povedala, da je imel ta cinč še posebno moč, saj je bil najden v nekem staroverskem svetišču v Trebuši.

Kamne žilnike, ki so jim rekli veziči , so uporabljali oziroma to navado gojili le do začetka prve vojne, ko so bili stiki med staroverci pogostejši, saj so se večkrat obiskovali, še posebno, ko na kmetiji ni bilo večjih del. Že takrat je bilo v obtoku veliko več vezičev, kot je bilo staroverskega prebivalstva, ki so si jih izmenjevali med seboj.

Ko si takrat šel na obisk ali pa po opravkih, si doma vzel vezič, ki je bil velik kot večji kovanec, pa tudi večji. Ob vstopu v hišo si najprej vse prisotne pozdravil, ne da bi kaj rekel, pa si potem vezič postavil na polico notranjega okna. Včasih jih je bilo tam že nekaj, večkrat pa nobenega, saj je bilo to odvisno od števila obiskov, ki jih je imela hiša v zadnjem času. Po dehnarjevem prepričanju naj bi bila to “materialna” potrditev povezanosti enako mislečih družin ali posameznikov na nekem območju. Obenem pa neke vrste pozdrav, ki naj bi pričal o trdnosti ter številu vezi med nami.

Krint

Krint je ploščat prodnik, ki so ga staroverski otroci nosili s seboj v šolo, da je odbijal, kar so jim vsiljevali. Kot na vse tisto, kar smo zaradi večinske vere morali delati in poslušati. Toda večina naših otrok je bila na te razmere predčasno poučena in zato pripravljena. Dehnar nas je pogosto opozarjal z besedami: Misli tako, kot čutiš in verjameš, ne pa, kar ti ne naši pridigajo”. Seveda pa je vsak staroverski otrok pri sebi imel vedno ploščati prodnik krint, ki je ploskev kamenčka vsaj na eni strani razdelil na štiri dele, oziroma na štiri tročane, ki so imeli sredinsko točko skupno. Krint je seval veliko moč in tako odbijal, kar so ti vsiljevali. Iz istih razlogov so ga fantje vzeli, ko so šli k vojakom. Dekleta pa, ko so šla na tuje. Uporaben pa je bil tudi proti vsakemu vsiljevanju, tudi proti fantom, ki so bili nasilni do deklet.


  • Share/Bookmark

Staroverci- trojak, ojačevalec energije

Osnova, da trojak sploh stoji, so te tri palice imenovane starce. Na vrhu teh je postavljen rogin, v katerega je zapičena pušpanova vejica. Vsi trije njegovi kraki pa povezujejo vse tri starce. Oboje skupaj pa predstavlja Nikrmano. Pod roginomje železna rinka, ki daje cvekniku spodaj dodatno moč. Vse zbrane moči iz trojaka preidejo spodaj v cveknik, ki jih usmeri in odda v telo ali kakšno stvar, ki leži pod njim. Rinki potem sledi rešten, ki predstavlja nebo z luno, soncem in zvezdami, ki jih povezuje tročan. Vse te sile pa se naposled prav tako usmerijo v spodnji cveknik. Ko trojak postavimo v prostor, le­ta samodejno deluje, tako da izniči vse slabe sile in tako onemogoča hudemu duhu in drugim sovražnim silam, da bi prišle v hišo. Kot vidiš, sedijo” starcev vdolbinah vseh treh bulcen, ki imajo prav tako zbrane vse močne sile reke, ki jih je tisočletja brusila in oblikovala s svojmi mirnimi in divjimi vodami.

Tu pri nas ga je imel le stari Brezar, ki je z njim tudi zdravil. Žal je bil njegov trojak med prvo svetovno vojno uničen, od njega pa so se ohranile le vse tri bakule.

Tega pa je okoli leta 1920 naredil mladi Brezar, ki ga je kot njegov oče, vseskozi uporabljal večinoma doma, zelo redko pa izven hiše. Razen takrat, ko so iskali vodo in zaklad. Nekoč so z njim v gozdu tudi odkrili kraj, kjer je bil zakopan izginuli domačin. Tega je do njegove smrti uporabljal tudi mladi Brezar.

Kot otrok sem si nekoč z zarjavelo žico opraskal levo roko. Naslednji dan je bila roka zelo zatečena, rana pa se je vnela in postala gnojna. Ker sem ponoči že čutil bolečine, sem moral k Brezarju. Sprva mi je dal piti grenko tekočino,za tem pa mi je rano spral in nanjo začel kapljati vročo smolo, da sem vpil od bolečin. Seveda sem se kmalu umiril, tako da sem se lahko ulegel pod trojak in si obenem položil bolno roko na trebuh. Šele takrat je lahko Brezar nanjo usmeril cveknik tako da sem se pomikal, kot je zahteval. V takšnem položaju sem ležal toliko časa, da sem zaspal. Ko sem se prebudil, mi je z žlico ponudil še neki prašek, ki sem ga moral splakniti s toplim kozjim mlekom. Nato sva s prijateljem, ki me je spremljal, odšla domov. V veselje vseh sem bil čez dva dni popolnoma zdrav. Čeprav imam tisti trojak doma že nekaj let, nisem niti pomislil, da bi ga preizkusil, saj dobro vem, da je zato potrebno imeti tudi veliko znanja o zeliščih. Predvsem pa moraš imeti v sebi še posebno moč, ki je dana le redkim. Danes tu okoli takšne moči gotovo nima nihče.

Oba, tako stari kot tudi mladi Brezar, sta pod cveknik dajala tudi zelišča,semena in drugo z namenom, da bi dobila še dodatno moč.

  • Share/Bookmark

Staroverci – brtin, čarobna palica

Brtin je imel le gospodar hiše, ki ga je vedno hranil nad vrati izbe. Brtin se je namreč enačil z lastništvom hiše. O tem so bili seznanjeni vsi, ki so živeli v hiši. V običaju je bilo, da ga je gospodar, ko je domačijo prevzel eden od sinov ali pa zet, izročil njemu.

Brtin je po ljudskem glasu izdeloval tisti, ki je v kraju zdravil z zelišči in tudi zagovarjal. Slišal sem praviti, da je bil na našem koncu zadnji izdelovalec brtinov nekdo, ki je živel tam nekje pod Čančami v neki samoti ob Lepenki. Vendar je bilo to zelo davno, ker ga ni nihče več poznal. Vedeli so le, da je bil posebnež, ki se je rodil v srajčki in ki je znal hoditi v ris. Menda so mu rekli Kvejc. Brtin lahko opišem zelo natančno

Izdelan je bil iz nagnojevega lesa, da bi trajal večno, ker ta les sploh ne zgnije. Debelina brtina je bila za dva prsta, dolžina pa za laket. Danes je to 3 cm debeline in 50 cm dolžine. Na obeh koncih je bil v prerezu palice vrezan enakostranični trikotnik, torej tročan. Na konicah trikotnika pa je bil po dolžini palice vrezan žleb. Ti trije žlebovi so tako povezovali trikot­nika na obeh koncih palice. Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, torej s krči ali ozeblinami, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Izboljšanje je bilo kmalu vidno. Z brtinom so prav tako gladili tudi bolno živino ali tisto, ki se ni ubrejila. Na enak način so pomagali tudi bolnikom ali ženski, ki ni mogla zanositi. Brtin pa je skrbel tudi za plodnost polj in semen. Zaradi vsega tega ne preseneča, da so ga imeli za čudežno palico

  • Share/Bookmark

Staroverci in zdravljenje

Staroverci – zdravljenje

Šetraj

V našem verovanju pa je imel srcint posebno mesto, saj so ga cenili kot zdravilno zelišče in mistično rastlino, o kateri pa se v širši javnosti ni govorilo. Njegovi modri cvetovi naj bi pomenili delček Nikrmaninega neba, ki ga je namenila prav tej rastlini. Ker pa so ga, zaradi vseh teh lastnosti, pretirano nabirali, ga v naših gorah že dolgo ni več. Zaradi tega je dehnar rotil vse tiste, ki so ga gojili doma, naj ga skrbno čuvajo in razmnožujejo, da bi se ohranil zanamcem, pa čeprav le na vrtu. Opozarjal pa je tudi, da je bila različica šetraja neka druga rastlina, ki ima manjše in manj številne bele cvetove.

Zdravilne točke

Tako so jo imenovali v Potoku, ker je bila v resnici zdravilna, še posebno pa mesto ob nekem kamnu. Ne vem točno, kje se nahaja, mislim pa,da v bližini Malega vrha, mogoče celo severneje.Ali pa se motim. Tam namreč nisem bil nikoli. Znano pa mi je, da so bolni ljudje na tistem mestu večkrat ležali in tudi ozdraveli, ker naj bi v spanju videli Belina. O tistem kraju mi je pripovedoval tudi dehnar, ki si je tam ozdravil bolečine v hrbtenici.

Zdravilec Jerin zdravi s pomočjo psa

Dobil pa sem informacije, da hodi iz kraja v kraj, a nihče ne ve, kam je v resnici namenjen. Prijatelji, ki jih je izbral sam, ga kličejo Jerin.Izvedel pa sem nekaj o uspešnem zdravljenju s pomočjo psa. V času pred prvo vojno je eden od naših doma pomagal pri spravilu sena na skedenj.Ko je tisti spodaj metal seno iz voza na skedenj, ga je po nesreči zabodel v nogo, a delal je naprej, kot da se ni nič zgodilo. Po enem mesecu je imel že veliko gnojno rano, videla pa se mu je tudi kost. Ker ga je zaskrbelo, je odšel k zdravilcu, ki je živel v hiši nad Potokom. Zdravilec je imel pri hiši manjšega izurjenega psa, ki je takoj zavohal vse gnojne rane in jih tudi oblizal do čistega. V nekaj dneh je dosegel, da se je rana začela celiti in se s časom tudi posušila. To znanje in vse drugo danes obvlada tudi omenjeni Jerin, ki pa se menda o teh zadevah noče pogovarjati. Zanj so vsi vohuni in navadni pokvarjenci, saj jim ni do tega, da bi bolnikom pomagali, ampak da bi od tega imeli le koristi.

Brezar zdravi s kamni

Zdi se mi, da je takoj vedel, kako je z njim, saj je iz nahrbtnika vzel stekleničko in mu v kozarec natočil medežijo , ki je močno dišala. Nam, ki smo se gnetli okoli njega, pa je naročil, naj se postavimo ob stene. Iz nahrbtnika je vzel še dva črna kamna z risom , ki naj bi imela po njegovem mnenju veliko belo in črno moč, ki deluje takoj. Manjšega, s katerim je zdravil notranje organe, je imenoval doblarski.Počasi ga je polagal na kožo, začenši na prsih, ter ga pomikal navzdol in obenem še v levo in desno, vse do mednožja. Ko je bolnik vstal, mu je dal še drugo zdravilo, ki ga je moral spiti “na eks”. Ker naj bi to povzročilo takojšnje potenje, ga je pokril z odejo. Čez čas ga je odkril in mu obrisal potno glavo.V roke je nato vzel večji črni kamen z belim risom, ki ga je imenoval volarski,ker je bil najden ob Soči pod Volarjem. Bolniku ga je položil na glavo oziroma lasišče, potem pa še na čelo, nos, usta in ušesa.Ko je zaključil s tovrstnim polaganjem prodnika, je z njim bolniku začel drgniti še podplate in dlani.

Zdravljenje z lubniki

Ko je začel z zdravljenjem, je imel na levi roki tri lubnike, in sicer na palcu, sredincu in mezincu, na desni pa dva, na kazalcu in prstancu. Preden je stopil do bolnika, se je usedel na trinožnik in prekrižal roke na prsih. Komolca je potem naslonil na kolena, sklonil glavo in se z obema kazalcema dotaknil čela. V mislih se je nato obrnil na “veličo mat”, ki jo je prosil za pomoč pri zdravljenju.Obvezen pripomoček je bila tudi olupljena glogova palica, na katero je natikal poljubno število različnih lubnikov, ki jih je potem drgnil po telesu naprej in nazaj, tako da so se obračali. Pred začetkom zdravljenja pa je moral bolnik zaužiti poln lubnik medu, ki mu je primešal 13 zelišč v prahu. V to zdravljenje je večkrat vključil tudi posamezne zvezde, luno in sonce. To je počel tako, kot sem ti že omenil, da jih je opazoval skozi izbran lubnik. Zelišča, ki je uporabljal za čaje, ali pa tiste, ki jih je priporočal bolnikom za domačo uporabo, je odmerjal z lubniki različnih velikosti. Seveda je na ta način zdravil le stari Brezar, medtem ko mlajši tega ni znal, ali pa tega ni želel opravljati.

Izdelava lubnikov ; Ob mlaju v mesecu maju je v gozdu posekal nekaj mladih dreves divje češnje, in sicer tako kot so to počeli tudi zdravilci. Z dreves je nato odstrnil veje, deblo pa razžagal na krajše kose in jih dal na zemljo za hišo, kjer je bila stalna senca, ter jih pokril z listjem. Če je šlo vse po sreči, je les čez tri leta zgnil. Ostalo je le obodno lubje, ki ga je spravil v suh prostor. Iz lubja je nato izdelal lubnike, ki so bili dolgi približno 5 cm in debeli toliko, da je lahkovanje zlahka vtaknil prste.

Brezar zdravi z rokami

Pri sosedih je živela priletna ženska, ki je že veliko let bolehala in tako s težavo opravljala hišna opravila. Zdravila sta jo oba, tako Bizét kot Brezar, a je izboljšanje trajalo le nekaj dni. Bizét je zato obljubil, da jo bo poskušal ozdraviti, ampak pod določenimi pogoji, ki so nastopili, ko je nekega dne stopil v stik s svetom mrtvih. Poleg tega pa se je tisti dan začel tudi lunarni mesec, zato je začel z zdravljenjem sosede, mi pa smo ga iz gole radovednosti opazovali. Bolnica se je njegovega prihoda razveselila in bila tudi pripravljena sodelovati, saj je na podu v izbi že pripravila ležišče. Bizét ji je nato povedal, kako in kam se mora uleči, in ji nato za glavo položil srp, k nogam pa koso, tako da sta bili obe rezili obrnjeni stran od bolnice. Srp in kosa naj bi odganjala zle duhove. Ker je vedel, da se njena bolezen kaže z bolečinami v trebuhu, je najprej moral poiskati boleče mesto v telesu. Z obema rokama je počasi drsel od glave proti stopalom, tako da se ni dotikal njenega telesa, ob njej pa se je pomikal po kolenih. Ker žarišča bolečine ni našel, ji jeukazal, naj se obrne na trebuh. On pa je ponovno drsel nad telesom, dokler se roke niso ustavile nad njenim ledvenim predelom. Zato je roke položil na tisto mesto. Bolnica mu je kmalu rekla, da pod rokami čuti toploto, ki se povečuje. Rekel ji je, naj se obrne, on pa je vstal in si je z nečim, ki je prijetno dišalo, namazal obe roki in jih položil na njen trebuh. Tudi takrat mu je rekla, da čuti toploto. Čez čas se je zopet dvignil, si ponovno namazal dlani in odšel okoli nje, da ji je roke lahko položil še nadrugo stran trebuha. Ko mu je rekla, da pod rokami čuti, kot da se v njej nekaj premika, je odnehal in vstal. Pobral je srp in koso ter trikrat udaril drugega ob drugo, s tem pa za tisti dan končal zdravljenje. Zdravljenje je v naslednjih dneh še večkrat ponovil, tako da je soseda popolnoma ozdravela. Vsem prisotnim pa je še povedal, da je človek kot gosenica, ki v mladosti veliko je, da raste. Na stara leta pa se začne obdobje, ko se telo pripravlja, da se zabubi in takrat se začnejo različne zdravstvene težave, dokler se ne iz telesa “izleže” metulj zduhec, ki zleti v novo življenje.

Zdravilec Kraut ozdravi mrtvoudnega

Kraut je na mrtvoudnem izvajal vse vrste zdravljenja, ki jih je poznal. Najprej ga je zmasiral z zelenim kamnom, nato pa nekatere dele telesa prekril z arniko, namočeno v scavnici. Sledilo je šibanje z vrbovimi metlicami. Začel je pri glavi in končal pri stopalih. Na koncu pa ga je še celega prekril s posebno ilovico, ki jo je grel na skali, in ga tam na soncu tudi pustil, da se je ilovica na njem posušila. Ko so ga zvečer pripeljali na Krautov dom, je ilovico ponovno namočil s toplo tekočino, v kateri so se namakala izbrana zelišča, in ga pokril s kožuhom. Ko se je Tone zjutraj prebudil, je že čutil vse dele telesa, zato ga je Kraut odpeljal k potoku Lepenki, da se je v njej najprej namočil in za tem še okopal. V hišo je prišel zdrav, nato pa so vsi skupaj nazdravili

Mrtvaški kamni ali moči teme

Ko je grobar Karlin na Lomu prekopaval neznan grob, je ob nogah okostnjaka našel kot čevelj velik ploščat kamen, ki je bil pol črn in pol bel. Ker je vedel, da podobne stvari zbira zeliščarka Hujna iz Kozijske grape, ji ga je dal v zameno za steklenico vina in nekaj tobaka. Do tukaj so govorice, ki se širijo naokoli. Res pa je, da je imela Hujna kamen, s katerim je zdravila nekatere bolezni, predvsem trganje v sklepih in zatekanje nog, tako da je bolnik stopil na mrtvaški kamen z vsako nogo dvakrat. Ženskam, ki so imele stalne glavobole, pa je mrtvaški kamen položila na glavo. V usta jim je dala še volneno nit, ki se je končala v obeh dlaneh, ki so slonele na kolenih.

Zemeljski kamni

Zemeljske kamne so iskali v jamah, breznih in kamnolomih, imeli pa so podobo človeka ali kateregakoli uda in organa. S podobnostjo kamna so potem zdravili tisti del telesa. Tako so kamne v obliki srca polagali na levo prsnico. Preden so kamen uporabili pri zdravljenju, so ga dali v vrečo, v kateri je bilo 13 zelišč. Katera zelišča so to bila, pa je bila skrivnost. Verjeli so, da so zemeljski kamni v oblasti jamskega škrata, ki pa je bil po večini dobrega duha. Ko pa ga je obsedel hudobni duh, kamen ni deloval.

Samopomoč

Zdravilec Brezar je priporočal, da to opravimo vsaj enkrat tedensko, na isti dan in pred počitkom. Čim dlje traja, bolje je za telo. Trajati pa mora vsaj eno uro. Pri tem potrebuješ vsaj tri velike žlice kozjega masla ( lahko je tudi olje, najbolje polhova mast ali brinovo oljke), kjer si predhodno v mleku namakal posebna zelišča, ki jih odstraniš, preden se kislo mleko speni. Ko začneš z obema rokama mrcvinat ( gnetiti)telo, si moraš dlani rahlo namazati s kozjim maslom. To ponovimo vedno, ko se roke posušijo. Mrcvinatzačnemo pri prstih leve noge, tako da jih s prsti obeh rok do podrobnosti “zmečkamo”, da zaznamo vsako mišico in kost. To pa naredimo z vsakim koščkom telesa. Od časa do časa pa je potrebno z obema dlanema potegniti navzgor, kot bi potegnil nogavico. Ko pridemo do kolka, prekinemo in isto ponovimo na desni nogi. Ko tudi tam pridemo do kolka, prenehamo. Takrat pa začnemo z obema rokama mrcvinat naturo (spolovilo). Pri tem moramo biti bolj nežni, zato pa šebolj natančni, da ne bi izpustili kakšnega predela. To velja še posebno za mlade, in sicer tako moške kot ženske. Nato nadaljujemo na trebuhu in vse do požiralnika. Od tam pa na levo in nato še desno stran prsi. Ženske morajo na teh predelih biti nežnejše od moških. Prav takomoramo z obema rokama mrcvinat od leve pazduhe proti sredini hrbta, vse do zadnjice, ki jo moramo pregnesti kot kruhovo testo. Še posebno tisti, ki preveč sedijo. Ko je to opravljeno, se lotimo še desne strani. Takrat pridejo na vrsto prsti leve roke, ki jih moramo z desnico res dobro obdelati, vse do ramena. Tu naj se potrudijo vsi tisti, ki opravljajo svoje delo predvsem z rokami.Vse to pa ponovimo še z levo roko. Najdolgotrajnejše opravilo je z glavo. Z obema rokama začnemo pri vratu spredaj in nato zadaj. Še posebno se moramo posvetiti vratnim vretencem in ramenskim kostem. Nadaljujemo na vrhu glave, preko čela, očesnega dela, nosa, ustnic in brade do ušes. Ne da bi se obrisali ali umili, popijemo vroč ali mlačen čaj iz srcinta ( šetraj) in gremo spat. Zjutraj se bomo prebudili, kot prerojen.

  • Share/Bookmark

Hrana in pijača starovercev

Hrana in pijača starovercev

Prehranjevanje starovercev je bilo podobno drugim tistega okolja. Sejali so le več ajde kot drugi krajani in imeli so svojo specifično pasmo koz. Zato sem izpostavil le tisto hrano in pijačo, ki je bila značilna in specifična za staroverce in je imela dostikrat tudi versko – obredni pomen. Recepti so pobrani iz knjige v obliki, ki jo je podal avtor preko pripovedovalca,

Ciber

Mlade cerove liste sem že nabral in jih sušim v senci. Držim se namreč

stare navade in zelo pogosto pijem ciber z rdečo voščeno gobo cera , ki jo na drobno narežem in posušim.

Ciberje namreč neke vrste pijača, ki jo pripravimo tako, da damo v vrelo vodo tri suhe cerove liste. Ko malo povre, odstranimo in pokrijemo, ohlajeno pa precedimo. Nato dodamo črno vino sajuc, ki mora biti v razmerju 1:1.

Ciber so pili predvsem možje ob zimskem času. Piti so ga začeli ob

zimskem kresu, končali pa ob pustu. Pili so hladnega in vročega. Pomagal naj bi preprečevati in zdraviti zimske bolezni. Verjeli so namreč, da jim bo cer, ki ohrani suhe liste tudi med zimo, pomagal, da ostanejo zdravi. Ko damo v vrelo vodo liste, dodamo še za želodovo kapo prahu cerove voščene gobe, ki jo zdrobimo v možnarju, ali pa narežemo na tanke delce. Pravo ime cerove voščene gobe je pološčenka, ki raste pa na vseh odmrlih hrastih in štorih. Velja namreč za univerzalno zdravilo, ker lajša bolečine, pomaga proti tumorju in deluje kot antibakterijsko sredstvo, krepi pa tudi spolno moč. Zdravilna je samo enoletna goba, stare pa zavrže,

­

Leskov kruh

Leskov kruh so pekli nekoč samo na dan po pomladanskem kresu. Ime pa je dobil po leskovem lesu, s katerim so kurili krušno peč. Testo so zamesili z ajdovo in koruzno moko v razmerju 5:1 ter vodo, kvasom in soljo. Leskov

kruh je moral imeti okroglo obliko. Preden so ga dali v peč, so na površino testa v krogu (od sredine proti krogu) položili toliko leskovih palčk, kolikor je bilo družinskih članov. Pečen kruh so razrezali tik ob palčki, tako da je dobil vsak član svoj kos kruha in palčko. Kruh so pojedli ob delitvi, palčko pa je posameznik lahko vrgel kamorkoli, in sicer v hlev, vrt, klet, njivo, ognjišče ali kam drugam. Ko sem o leskovem kruhu govoril z dehnarjem,

mi je povedal, da je bil to zelo star običaj, ki ga v sosednji Benečiji niso poznali. Pekli so ga samo staroverci, da bi s kresom dobili vase tudi nekaj tistega kresnega ognja, ki jim bo pomagal čez celo leto, vse

do drugega kresa. Po prvi svetovni vojni pa so žal ajdo tu opustili, bodisi zaradi primanjkovanja semen bodisi zato, ker ni več dobro rodila. Je pa res, da so jo mladi odklanjali. Tako je tudi leskov kruh šel kmalu v pozabo kot tudi mnogo drugih stvar

Spreganca

Ob poletnem kresu so ženske spekle še spreganco, ki je bila kot neke vrste štrudelj, a mnogo boljša.

Testo je bilo enako kot za gobanco, le da so uporabili belo in ajdovo moko. Nadev pa so pripravili iz mletih lešnikov ali orehov, jajc, medu in skute. Ko so testo razvaljali, so nanj nanesli nadev in ga poravnali. Polovico testa so začeli zavijati z ene, drugo polovico pa z druge strani. Na sredini med dvema zavitkoma pa so, tesno drug ob dru

­gem, izmenično vstavljali suhe hruške, jabolčne krhlje in suhe razkoščičene češpe, vmes pa še liste luiže( citronka ali limona).

Naj te še opomnim, da so suho sadje predhodno namočili v sladkem vinu. Preden so jo dali v peč, so jo premazali z rumenjakom.

Spregancoso jedli več dni, ponudili pa so jo tudi sorodnikom, če so prišli takrat na obisk-

Ob poletnem kresu so pripravili znižnoin truščno

Znižno so pripravili zjutraj, in to z vodo, soljo, drožjem

3in belo moko. Vse skupaj so potem zamesili v testo in ga pustili, da je vzhajalo. Čez čas so ga razvaljali v krog, za debelino svinčnika, in iz sredine navzven z nožem vlekli črte, da je nastalo “sonce”. Z ognjišča so odstranili pepel, ga obrisali in nanj položili sonce”. Za tem so ga pokrili s kovinskim kropnikom in zasuli z ogljem. Ko je bila znižna pečena, so jo razlomili po črtah in jo na tešče pojedli. V primeru, da je je kaj ostalo, so jo razdelili med živino.

Truščno

so pripravili pred odhodom h kresu, in sicer tako, da so najprej v kropu skuhali liste lajhne ( laboda )jih nato odcedili in sesekljali. V ponvi so segreli maslo, dodali sesekljan česen in liste lobode ter vse skupaj pražili. Med mešanjem so dodali še sol in poper, čez čas pa še skuto. V drugi posodi so na masti

pražili ajdovo moko. Ko je zadišalo po prežganju, so dolivali vrelo vodo, vendar le toliko, da so nastale grudice. Ko so bili žganci kuhani, so jih dali na sredino sklede, okoli pa že pripravljeno lajhno ( labodo)

Dobnjak

pripravimo tako, da najprej v vodi kuhamo suhe hruške in nekaj cvetov koromača. Omenjene hruške so imele posebno ime, ki pa sem ga žal pozabil. Ko so kuhane, jih vzamemo iz vode in razrežemo na koščke. Narezane hruške nato damo zopet v vodo, ki ji dodamo še žlico medu, jajce, ajdovo in belo moko ter za konec še sol po okusu. Zmes dobro premešamo in odstavimo. Nato v ponvi segrejemo maslo. Ko se maslo dobro segreje, v ponev vlijemo

prej omenjeno zmes, ki jo enakomerno poravnamo in spečemo na obeh straneh. Pečeno jed damo na krožnik in jo razrežemo na tri dele.

Dobnjakov spečemo le toliko, da dobi vsak družinski član enega.

Ob zimskem kresu so staroverske družine pripravile sevko. Zanimivo je, da še danes ne vemo, ali je prevzela jed ime po jabolki sevki ali obratno. Pripravimo jo tako, da najprej v eni posodi pripravimo tekoče testo z mlekom, maslom in belo moko. Jabolka olupimo in jih razrežemo na koščke ter damo v drugo posodo z vodo, ki ji dodamo še med in nekaj listov mete. Posodo nato pokrijemo in kuhamo toliko časa, da nastane kaša. Za tem vanjo počasi ulivamo že prej pripravljeno tekoče testo ter mešamo, dokler jed ni kuhana.

Tri dni po pokopu umrlega pa so pri pokojnikovi hiši spekli kruh, ki so mu rekli

grban

Pripravili so ga iz bele in ajdove moke, v katero so zamesili vodo, mleko, jajce in med ter suhe ali sveže češnje,ki so jih predhodno namočili v medeni vodi in jih razkoščičili. Dobljeno krušno testo so nato pokrili in ga pustili vzhajati na toplem. Kasneje so ga ponovno pregnetli in iz njega naredili toliko kroglic,

kot je bilo družinskih članov oziroma še eno več za pokojnikovega zduhca. Kroglice so nato zložili v okrogel pekač. Ko se je testo ponovno dvignilo, sopovršino premazali z rumenjakom in spekli.

Vsak družinski član je dobil svojo pečeno kroglico, zduhčevo

Obredne pijače

Dehnar je opozarjal, da bo treba z izdelovanjem močeradovca

nekaj postoriti, in sicer glede lovljenja močeradov, saj so namreč ugotovili, da je teh živali vsako leto manj. Zato so se dogovorili za način, ki je bil za mo

čerade prizanesljivejši, in sicer da so jih po “izrabi” zopet vrnili v naravo. Obešanje za rep pa je bilo prepovedano.

93

Oglarc

so pripravili iz 2 delov črnega vina; cenjen je bil merlot; 1 dela lipovega ali kostanjevega medu in 1 dela žganja, v katerem se je nekaj dni močil košček suhe korenike košutnika, ki so ga pred mešanjem odstranili.

Po pripovedovanjih nekaterih naj bi gun izdelovali tako, da so v močeradovc

dodali še rdečo mušnico in pasjo smrt (volčja češnja, lat. Atropa belladonna

). Pri pitju so z njim ravnali bolj previdno. Vse te pijače, in sicer

močeradovc, oglarcin gun, so pripravljali in pili le moški, v zelo redkih primerih pa tudi ženske. Seveda so jih pile tudi nekatere ženske, a le na skrivaj.

Zeleni močeradovec

Priprava močeradovca je bila pravi obred. Pripravljali pa so ga pred prvo vojno nekje na Ostrožniku in v Čančah. V bakreni kotel so dali močerade, tako da iz njega niso mogli, in jih polili z žganjem. Čez dobri dve uri so močerade odstranili, žganje pa prelili v steklenico. V kotel so potem postavili druge močerade in ga na ognjišču nekoliko pogreli. Na močerade so nato posuli že prej pripravljene pelinove liste, ki so jih premešali s kuhalnico. Toplota močeradom ni prijala, zato so se

zvijali in silili navzgor. S kuhalnico pa so jih porivali navzdol in jih mešali med liste. Ko so listi postali temno zeleni, so močerade pobrali iz kotla in jih na žerjavici spekli, da so zogleneli. Pelinovo listje pa so dali v žganje in ga dobro premešali. Čez 33 dni so žganje precedili in močeradovec je bil pripravljen. Možje so ga pili tudi ob zimskem kresu, na katerega so, preden so ga prižgali, vrgli zoglenele močerade. Menda so vplivali na moč sonca in lune ali nekaj podobnega. Pač vraža, kot vse druge.

Čemaž

Dehnar( verski vodja) je zelo pogosto jedel čemaževo frtaljo. Naredil jo je tako, da je liste čemaža sesekljal, dodal jajce, nekaj soli in malo mleka. Vse je nato zmešal in zmes vlil v ponev z vročim maslom. Zmes je še poravnal čez celotno ponev in popekel na obeh straneh.

Čemarževo frtaljoje jedel kot zdravilo za zajtrk ali večerjo. Opoldne pa je pogosto jedel kuhano čemaževo listje, ki ga je sesekljal in zaužil kot solato, zabeljeno s kisom, oljem in soljo. To je jedel od pomladi do jeseni. Vendar le mlade liste. Poleti ga je požel, da so do jeseni pognali mladi listi.

Črni rog pa je bil tudi zdravilo. Pri nas v Čančah se je ohranil star recept za izdelavo zdravila črni rog, ki so ga uživali v zimskem času pri vsaki hiši vRutih, da so ohranjali moč in se tako borili proti zimskim boleznim, ki so vsako leto pobrale največ otrok in starcev. Zdravilo pripravimo tako, da volovske rogove dobro prekuhamo in osušimo. V notranjosti in po zunanjosti jih nato dobro premažemo s sokom bezgovih jagod. Jeseni dozorele in sveže bezgove jagode naberemo in jih dobro premečkamo, da vse počijo, nato pa jim dodamo med v razmerju 1:1. S to snovjo so potem napolnili rogove in jih na vrhu zalili z

voskom. Ko se je vosek strdil, so rogove položili v hladen

prostor. Pozimi so ga jemali dnevno, in sicer odrasli eno

žlico, otroci pa eno žličko.

Lintvernik

so pripravljali zlasti neporočeni možje oziroma strici, ki so ga pili ob njihovih pogostih srečanjih. Kot vem, ga je vsak stric naredil po svojem okusu, le da so bile sestavine pri vseh enake. Naš stric ga je vedno pripravil po istem receptu, ki ga je imel napisanega na kletnih vratih.

Za njegovo pripravo je uporabil liter lintvernih jagod ( lampijonček, lat. Physalis francheti ) , ½ litra medu, 2 veliki žlici sesekljanega grenca (urhovke, vrednik, lat. Teucrium chamaedrys ), ¼ litra svežega grozdnega soka črne katanje (amerikane) in liter žganja.

Lintvernik pripravimo tako, da lintverne jagode zmečkamo, dodamo med, grenc, katanjin sok in žganje. Zmes nato dobro premešamo, posodo pokrijemo in jo damo v klet, in sicer od polne do polne lune. Zmes nato najprej precedimo skozi cedilo, potem pa še skozi tanko laneno krpo. Ko ga damo v steklenice, ga lahko že pijemo. Posebno dober lintvernik

pa je bil tisti, ki je bil star več let.

Brstnik

Testo zanj so naredili enako kot za potico. Ko so ga razvaljali na debelino prsta, so ga razrezali na velikost okroglega pekača ali kozice in ga dali na namaščeno dno. S preostalim testom so naredili 3 cm debelo klobaso , ki so jo speljali po robu pekača in ga nato napolnili z že pripravljenim nadevom. Osnova za nadev je bilo naribano testo, ki so ga skuhali v kropu in precedili. V ohlajenega so dali še sladko skuto, smetano, suhe razkoščičene češnje, ki so jih namočili v žganje z medom, ter stepen beljak dveh jajc, sladkor in

zdrobljene luižine liste. V rumenjake so zamešali še mlete orehe in makova zrnca, zmes pa so nato enakomerno polivali po celotni površini

brstnika Pekli so ga toliko časa kot štrudelj in ga nato rezali

od sredine proti robu v trikotnike. Ko so ga jedli, pa so zraven vedno pili ječ

Žmjk

je v osnovi tenfan ( pražen) krompir. Pripraviti ga je potrebno z veliko količino šalotke, ki jo pražimo na maslu in ji dodamo narezan kuhan krompir. Ko je spražen, mu dodamo veliko skodelico vrhnjega, ki nastane na vrhu

skisanega mleka, preden ga damo v pinjo. Na koncu krompir še dobro premešamo in ga ponudimo.

Jed je zelo dobra.

Žompa

Za pripravo žompe so potrebovali zelo ostro pšenično moko, ki so jo prav za to jed mleli naši mlinarji na Idriji. Bila je bolj groba od današnje, ki jo

imenujemo ostra moka ali zdrob. Poleg tega so potrebovali še ajdovo moko, suhe koromačeve cvetove, maslo, šalotko, sol in vratovino.

Vse skupaj so nato osolili, dali v debelo črevo in posušili.

Postopek kuhanja žompe pa se je odvijal tako, da so najprej v topel bakreni kotel dali domače maslo.

Presajeno pšenično ostro moko (zdrob) in ajdovo se je uporabljalo v

razmerju 1:1. Ko se je maslo stopilo, so v kotel vsuli celotno

količino ostre moke, ki so jo neprekinjeno mešali s polentarjem. Ko je rahlo porumenela, so ji dodali še ajdovo moko in nadaljevali z mešanjem. Konec mešanja je določil kuhar, ko je v kotel dodal še žlico koromačevih cvetov. Pomočnik je nato prinesel slan krop, ki ga je kuhar ob mešanju postopoma ulival v kotel.

Žompaje morala biti bolj gosta, a ne tako kompaktna kot polenta, ampak bolj drobljiva. Ko je kuhar ugotovil, da je kuhana, je kotel snel in ga postavil na rob ognjišča. Pomočnik je narezal vratovino na manjše kose in v veliko ponev dodal maslo, na katerem je najprej spražil sesekljano šalotko in nato

še vratovino. Kuhar je žompo razdelil na lesene krožnike, jo poravnal s polentarjem ter z večjo leseno žlico na debelo in po celotni površini polil pripravljeno cvrtje. Zapriseženi so se posedli okoli mize,

na čelu pa je bil župan. Pomočnik jim je najprej prinesel vrčke grenko­sladke tekočine, s katero so nazdravili.

Regratova pivska frtalja.

Jo zelo rad jem, ker greni. Spomladi je nežna, zato jo bolj

redko pripravljam.

Kako pa jo pripraviš?

Divji regrat nabereš; danes sem ga sicer s težavo dobil; očistiš in opereš. Potem ga je potrebno še na drobno sesekljati in dati v posodo. Vanjo dodamo še eno ali dve jajci, sol in poper ter zamešamo. Narežemo špeh, ki ga spražimo v ponvi. Ko so ocvirki rumeni, dodamo še sesekljan česen, vendar kmalu ulijemo nanj zmes in jo poravnamo. Ko je spodaj pečena, jo obrnemo. Ko je pečena še druga stran, jo zvrnemo na krožnik, razrežemo in že je pripravljena za jed. Seveda se ob njej prileže kakšen kozarec vipavca

  • Share/Bookmark